–

za družbo Veevoederbedrijf Alpuro BV J. Geerts, odvetnik,

–

za Evropsko komisijo A. Bouquet in I. Galindo Martín, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL 2009, L 30, str. 16).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Janom Theodorusom Artsem in družbo Veevoederbedrijf Alpuro BV (v nadaljevanju: Alpuro) v zvezi z veljavnostjo pogodbenega določila, v skladu s katerim je podpora, do katere je bila tožeča stranka upravičena iz sheme enotnega plačila, pripadla družbi Alpuro.

3

V uvodnih izjavah 25 in 27 Uredbe št. 73/2009 je navedeno:

[…]

4

V skladu s členom 1(b) Uredbe št. 73/2003 ta uredba določa, „shemo dohodkovne podpore za kmete (v nadaljnjem besedilu: ‚shema enotnega plačila‘)“.

5

Člen 4(1) navedene uredbe določa:

„Kmet, ki prejema neposredna plačila, izpolnjuje predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz člena 6.

[…]“

6

Člen 5(1) Uredbe št. 73/2009 določa:

„Predpisane zahteve ravnanja, navedene v Prilogi II, se določijo z zakonodajo [Unije] na naslednjih področjih:

7

Člen 6(1) te uredbe določa:

„Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. […]“

8

Člen 33(1)(a) navedene uredbe določa:

„Podpora v okviru sheme enotnega plačila je na voljo kmetom, če:

9

J. T. Arts je kot rejec telet v letu 2008 sklenil pogodbo o integraciji z družbo Alpuro (v nadaljevanju: pogodba o integraciji), s katero se je zavezal, da bo pri družbi Alpuro kupil novoskotena teleta in krmo za njihovo vzrejo. Družba Alpuro je po koncu vsakega od šestih ciklov vzreje, določenih v pogodbi o integraciji, od J. T. Artsa odkupila vzrejena teleta. Ti cikli vzreje, od katerih vsak traja približno 26 tednov, so bili razdeljeni v tri skupine, od katerih je bila prva oblikovana 5. marca 2009.

10

J. T. Arts je v skladu s členoma 6 in 13 pogodbe o integraciji prejemal nadomestilo za vzrejo v višini 200 EUR za tele na leto.

11

V skladu s členom 9 te pogodbe so vsi prihodki in nadomestila, do katerih je bil J. T. Arts upravičen iz naslova sheme enotnega plačila za rejo in pitanje telet na podlagi navedene pogodbe, v celoti pripadli družbi Alpuro, J. T. Arts pa je moral poleg tega izpolnjevati vse pogoje, ki se zahtevajo upravičenost do teh prihodkov in nadomestil.

12

V skladu s členom 10 pogodbe o integraciji je bila prodajna cena vzrejenih telet za družbo Alpuro izračunana tako, da so se sešteli nakupna cena za novoskotena teleta, stroški krme, uporabljene za njihovo vzrejo, in drugi stroški, povezani z njihovo rejo, ter odštela nadomestila iz sheme enotnega plačila. Poleg tega se je za upoštevanje odklona, ki so ga imela teleta glede na tehnični standard, določen v členu 7 te pogodbe, uporabil popravek.

13

Leta 2012 je med strankama nastal spor glede zneska enotnega plačila, ki je bil J. T. Artsu izplačan za leta 2010, 2011 in 2012.

14

J. T. Arts se je obrnil na Rechtbank Gelderland (sodišče v Gelderlandu, Nizozemska), pred katerim je med drugim trdil, da člen 9 pogodbe o integraciji ni v skladu s cilji Uredbe št. 1782/2003, ker mora v skladu z njim dohodkovno podporo, ki mu je namenjena za zagotovitev primerne življenjske ravni, odstopiti družbi Alpuro, ki ne izpolnjuje pogojev za upravičenost sodelovanja v sistemu enotnega plačila in ji tudi ni treba izpolnjevati zahtev s področja okoljske navzkrižne skladnosti, določenih v tej uredbi.

15

Družba Alpuro je pred tem sodiščem trdila, da je enotno plačilo, do katerega je upravičen J. T. Arts, eden od elementov pri izračunu prodajne cene vzrejenih telet in da sama iz sheme enotnega plačila ne prejema nobene podpore.

16

J. T. Arts je po tem, ko je sodišče Rechtbank Gelderland (sodišče v Gelderlandu) zavrnilo njegovo tožbo, pri predložitvenem sodišču vložil pritožbo, to pa je presodilo, da je rešitev spora o glavni stvari odvisna od razlage prava Unije.

17

V teh okoliščinah je Gerechtshof Arnhem‑Leeuwarden (pritožbeno sodišče v Arnhem‑Leuvardu, Nizozemska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

18

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 73/2009 razlagati tako, da nasprotuje pogodbenemu določilu, v skladu s katerim znesek podpore, do katerega je upravičen rejec telet iz sheme enotnega plačila, pripade integracijskemu podjetju, s katerim je sklenil pogodbo.

19

Najprej je treba spomniti, da čeprav je za pogodbo značilno načelo avtonomije volje, v skladu s katerim se stranke zlasti svobodno medsebojno zavežejo, pa iz veljavnih predpisov Unije vseeno lahko izhajajo omejitve te pogodbene svobode (sodba z dne 20. maja 2010, Harms, C‑434/08, EU:C:2010:285, točka 36).

20

Natančneje, pogodbena svoboda, ki jo ima imetnik pravic do plačila, temu ne dovoljuje, da bi prevzemal obveznosti, ki so v nasprotju s cilji Uredbe št. 73/2009 (glej po analogiji sodbo z dne 20. maja 2010, Harms, C‑434/08, EU:C:2010:285, točka 37).

21

V zvezi s tem je treba spomniti, da je shema enotnega plačila v skladu s členom 1(b) te uredbe dohodkovna podpora za kmete. V skladu z uvodno izjavo 25 te uredbe je cilj kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, tesno povezan z ohranjanjem podeželja, zato mora vsak kmet, ki prejema neposredna plačila, v skladu s členom 4(1) Uredbe št. 73/2009 v povezavi s členom 5(1) in členom 6(1) te uredbe spoštovati nekatere zahteve v zvezi z okoljem, varnostjo hrane, zdravjem živali in rastlin, dobrim počutjem živali ter ohranitvijo zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih.

22

Vendar niti Uredba št. 73/2009 niti Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(UL 2009, L 316, str. 1) upravičencu iz sheme enotnega plačila ne nalagata, da mora podporo, ki jo prejme iz te sheme, porabiti za natančno določen namen. Ker je enotno plačilo določeno kot dohodkovna podpora, njegova poraba namreč po naravi stvari ni omejena.

23

V postopku v glavni stvari ni sporno, da je bila v letih 2010, 2011 in 2012 podpora izplačana J. T. Artsu. Vendar sta se stranki pogodbe o integraciji v bistvu dogovorili, da podpora, do katere je bil J. T. Arts upravičen iz sheme enotnega plačila, v celoti pripade družbi Alpuro. V praksi je bila ta podpora v skladu s členoma 9 in 10 te pogodbe odšteta od cene, ki jo je družba Alpuro morala plačati za nakup vzrejenih telet.

24

Zaradi tega pogodbenega določila se postavlja vprašanje, ali je bil namen teh strank ta, da bi bila družba Alpuro v nasprotju s cilji Uredbe št. 73/2009 dejanski upravičenec navedene podpore.

25

V zvezi s tem je treba namreč spomniti, da bi bilo to, da bi se posameznikom ali subjektom, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te uredbe, dopustilo pridobiti ugodnosti iz sheme enotnega plačila, očitno v nasprotju z navedenimi cilji (glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2010, Harms, C‑434/08, EU:C:2010:285, točki 39 in 45).

26

Vendar se za integracijsko podjetje ne more šteti, da je dejanski upravičenec te podpore, če prejme rejec, ki se zaveže to podporo prenesti nanj, v zameno protidajatev. V tem primeru je rejec namreč dejansko upravičen do te podpore in to le porabi za namen, ki ga je prosto izbral, kot izhaja iz točke 22 te sodbe.

27

V obravnavanem primeru pa pred predložitvenim sodiščem ni sporno, da sta se stranki o prenosu podpore, do katere je bil J. T. Arts upravičen iz sheme enotnega plačila, dogovorili v okviru vzajemnih ugodnosti in obveznosti v pogodbi o integraciji.

28

Zato ni mogoče šteti, da so bili kršeni cilji Uredbe št. 73/2009, kot so navedeni v točki 21 te sodbe.

29

Na podlagi navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo št. 73/2009 razlagati tako, da ne nasprotuje pogodbenemu določilu, v skladu s katerim znesek podpore, do katerega je upravičen rejec telet iz sheme enotnega plačila, pripade integracijskemu podjetju, če se o prenosu te podpre stranki dogovorita v okviru vzajemnih ugodnosti in obveznosti v pogodbi.

30

Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

31

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje pogodbenemu določilu, v skladu s katerim znesek podpore, do katerega je upravičen rejec telet iz sheme enotnega plačila, pripade integracijskemu podjetju, če se o prenosu te podpre stranki dogovorita v okviru vzajemnih ugodnosti in obveznosti v pogodbi.