Zadeva C‑183/16 P

Tilly-Sabco SAS

proti

Evropska komisija

„Pritožba – Kmetijstvo – Perutninsko meso – Zamrznjeni piščanci – Izvozna nadomestila – Izvedbena uredba (EU) št. 689/2013 o določitvi nadomestila na nič – Zakonitost – Uredba (ES) št. 1234/2007 – Člena 162 in 164 – Predmet in narava nadomestil – Merila za določitev zneskov nadomestil – Pristojnost generalnega direktorja generalnega direktorata (GD) za kmetijstvo in razvoj podeželja za podpis sporne uredbe – Zloraba pooblastil – ‚Komitologija‘ – Uredba (EU) št. 182/2011 – Člen 3(3) – Posvetovanje z odborom za skupno ureditev kmetijskih trgov – Predložitev osnutka izvedbene uredbe med sestankom odbora – Spoštovanje rokov – Bistvena kršitev postopka – Razglasitev ničnosti z ohranitvijo učinkov“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. septembra 2017

1. Kmetijstvo–Skupna ureditev trgov–Izvozna nadomestila–Predmet–Odločitev o določitvi ali odpravi nadomestil–Diskrecijska pravica Komisije

   (člena 39 PDEU in 40 PDEU; Uredba Sveta št. 1234/2007, uvodni izjavi 65 in 77 ter člena 162 in 164(3)(b))

2. Kmetijstvo–Skupna ureditev trgov–Izvozna nadomestila–Določanje zneskov–Dejstvo, da je bil za zadevne proizvode znesek nadomestil prvič določen na 0 EUR–Dopustnost

   (Uredba Sveta št. 1234/2007, člen 164(2) in (3); Uredba Komisije št. 689/2013)

3. Ničnostna tožba–Razlogi–Zloraba pooblastil–Pojem

   (člen 263 PDEU)

4. Institucije Evropske unije–Izvajanje pristojnosti–Izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji–Nadzor s strani odbora sestavljenega iz predstavnikov držav članic–Postopek posvetovanja–Rok za predložitev osnutka izvedbenega akta–Nespoštovanje–Utemeljitev z vidika prejšnje prakse, uvedene v okviru postopkov komitologije–Nedopustnost

   (člen 291(2) in (3) PDEU; Uredba št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 3(3), (4), (7) in 8; sklepa Sveta 87/373, člen 2, in 1999/468, člena 3(2) in 4(2))

5. Institucije Evropske unije–Izvajanje pristojnosti–Izvedbena pooblastila, podeljena Komisiji–Nadzor s strani odbora sestavljenega iz predstavnikov držav članic–Postopek posvetovanja–Rok za predložitev osnutka izvedbenega akta–Nespoštovanje–Posledice–Ničnost zadevnega akta

   (člen 291 PDEU; Uredba št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 3(3))

6. Ničnostna tožba–Razlogi–Bistvena kršitev postopka–Nespoštovanje roka, ki ga je določil zakonodajalec Unije–Sodni preizkus po uradni dolžnosti

   (člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 182/2011, člen 3(3))

7. Ničnostna tožba–Sodba o razglasitvi ničnosti–Učinki–Omejitev s strani Sodišča–Ohranitev učinkov izpodbijanega akta do začetka veljave novega akta–Utemeljitev iz razlogov pravne varnosti

   (člen 264, drugi odstavek, PDEU; Uredba Komisije št. 689/2013)

1.  Iz skupne razlage členov 39 in 40 PDEU, uvodnih izjav 65 in 77 Uredbe št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ter člena 164(3)(b) te uredbe izhaja, da je glavni cilj, ki ga ta uredba uresničuje tako, da se – kadar je potrebno – odobrijo izvozna nadomestila, stabiliziranje notranjega trga. V zvezi s tem člen 162 Uredbe št. 1234/2007 Komisiji priznava diskrecijo glede določitve izvoznih nadomestil in torej tudi glede njihove ukinitve.

   (Glej točki 49 in 50.)

2.  Pri določanju izvoznih nadomestil nič ne nasprotuje temu, da lahko Komisija na podlagi presoje dejavnikov iz te določbe začasno določi znesek na nič, saj, natančneje, v členu 164(3) Uredbe št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ni določen nikakršen natančen znesek niti nobena posebna metoda izračuna. Ker poleg tega člen 164(2) te uredbe Komisiji dopušča, da ohrani nadomestila na isti ravni za več kot tri mesece ali da jih v intervencijskem obdobju spremeni, ni mogoče šteti, da ji ta določba nalaga, da mora redno vsake tri mesece sklicati sejo upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov samo zato, da bi že prej določena nadomestila ohranila na isti ravni. Taka razlaga, ki bi Komisijo in upravljalni odbor zavezovala k nekoristnemu sestankovanju na sejah, bi bila namreč v nasprotju z načelom dobrega upravljanja.

   Nazadnje, ker lahko Komisija v skladu s členom 164(3) Uredbe št. 1234/2007 izvozna nadomestila določi na podlagi enega ali več dejavnikov iz te določbe, je treba šteti, da pri sprejetju uredbe na podlagi te določbe ni šlo za očitno napako pri presoji, če je bila lahko ta presoja pravilno utemeljena vsaj na enem od teh dejavnikov.

   (Glej točke od 54 do 56.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 64, 66 in 67.)

4.  Kar zadeva postopek sprejemanja izvedbenih aktov s strani Komisije, se želi s prvim rokom, določenim s členom 3(3) Uredbe št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, članom upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov, sestavljenega iz predstavnikov držav članic, pred sejo omogočiti neodvisen pregled osnutka izvedbenega akta, z drugim pa, da o tem osnutku izrazijo svoje stališče. Glede na to, da člen 291(3) PDEU izrecno določa nadzor držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije, ki so ji podeljena v skladu z odstavkom 2 tega člena, je treba ugotoviti tudi, da se želi s prvim rokom vladam držav članic po njihovih članih upravljalnega odbora zagotoviti informacije o predlogih Komisije, da lahko te po notranjem in zunanjem posvetovanju oblikujejo stališče, s katerim v okviru upravljalnega odbora zaščitijo svoje interese. Kot izhaja iz člena 3(7) Uredbe št. 182/2011, so člani upravljalnega odbora namreč predstavniki navedenih vlad, ki se odločijo o ustrezni zastopanosti v različnih fazah postopka.

   V teh okoliščinah je praksa, po kateri se osnutek izvedbenega akta upravljalnemu odboru predloži šele med sejo, ki je bila sklicana za njegov pregled, v nasprotju z besedilom in cilji člena 3(3) Uredbe št. 182/2011. Komisija s takim postopanjem namreč ne spoštuje prvega 14-dnevnega roka. Dalje, taka praksa je v nasprotju s sistematiko Uredbe št. 182/2011, katere člen 8 Komisiji omogoča, da po potrebi sprejme uredbe, ki se začnejo uporabljati takoj brez predhodne predložitve odboru. Nazadnje, navedena praksa, ki članom upravljalnega odbora onemogoča, da zunaj seje o tem predlogu izrazijo svoje mnenje in da predlagajo spremembe, je v nasprotju s členom 3(4), prvi pododstavek, te uredbe, v skladu s katerim jim mora biti to omogočeno kadar koli pred sprejetjem akta.

   Poleg tega, čeprav je bila ustaljena praksa Komisije lahko v skladu s pravnim okvirom pred sprejetjem Uredbe št. 182/2011, in sicer s pravnim okvirom, opredeljenim s sklepoma o postopkih v odboru, pa spremembe primernega prava, ki so posledica sprejetja Pogodbe DEU, in nato spremembe sekundarnega prava, ki so posledica sprejetja Uredbe št. 182/2011, nasprotujejo temu, da bi Komisija nadaljevala tako prakso.

   (Glej točke od 102 do 107 in 113.)

5.  Zahteve iz člena 3(3) Uredbe št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, so glede rokov, v katerih mora biti osnutek izvedbenega akta, ki ga je treba sprejeti, predložen odboru predstavnikov držav članic, bistvena postopkovna pravila, določena s Pogodbo DEU, ki pomenijo bistveno postopkovno zahtevo, katere nespoštovanje povzroči ničnost zadevnega akta.

   (Glej točko 114.)

6.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 115 in 116.)

7.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 122 do 125.)