Zadeva C‑174/16

H.

proti

Land Berlin,

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin)

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Direktiva 2010/18/EU – Revidirani okvirni sporazum o starševskem dopustu – Klavzula 5, točki 1 in 2 – Vrnitev s starševskega dopusta – Pravica do vrnitve na svoje delovno mesto oziroma na enakovredno ali podobno delovno mesto – Ohranitev pravic, ki so pridobljene ali pa so v postopku pridobitve – Deželni uradnik, ki kot uradnik na poskusnem delu napreduje na vodstveno delovno mesto – Ureditev navedene dežele, v skladu s katero se poskusna doba konča na podlagi zakona in brez možnosti podaljšanja ob izteku dvoletnega obdobja, tudi v primeru odsotnosti zaradi starševskega dopusta – Neskladnost – Posledice“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 7. septembra 2017

  1. Socialna politika–Delavci in delavke–Revidirani okvirni sporazum BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC o starševskem dopustu–Direktiva 2010/18–Pravica do vrnitve na svoje delovno mesto oziroma na enakovredno ali podobno delovno mesto ob vrnitvi s starševskega dopusta–Ohranitev pravic, ki so pridobljene ali pa so v postopku pridobitve–Nacionalna ureditev, v skladu s katero se poskusna doba uradnika na vodstvenem delovnem mestu konča na podlagi zakona in brez možnosti podaljšanja ob izteku dvoletnega obdobja, tudi v primeru odsotnosti zaradi starševskega dopusta–Nedopustnost–Posledica–Neuporaba navedene nacionalne ureditve–Preverjanja, ki jih mora opraviti nacionalno sodišče

    (Direktiva Sveta 2010/18, Priloga, klavzula 5, točki 1 in 2)

  2. Socialna politika–Delavci in delavke–Revidirani okvirni sporazum BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC o starševskem dopustu–Direktiva 2010/18–Pravice delavca, da se vrne na svoje delovno mesto, če to ni mogoče, pa na enakovredno ali podobno delovno mesto, in da ob koncu starševskega dopusta ohrani pravice, ki so ob njegovem začetku že pridobljene ali v postopku pridobitve–Neposredni učinek

    (Direktiva Sveta 2010/18, Priloga, klavzula 5, točki 1 in 2)

  1.  Klavzulo 5, točki (1) in (2), revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, ki je priložen k Direktivi Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki za dokončno napredovanje na vodstveno delovno mesto v javni upravi določa pogoj, da izbrani kandidat uspešno opravi predhodno dvoletno poskusno dobo na tem delovnem mestu, in v skladu s katero se v položaju, v katerem je bil tak kandidat večino te poskusne dobe na starševskem dopustu in je še vedno na tem dopustu, ta poskusna doba na podlagi zakona konča z iztekom tega dvoletnega obdobja brez možnosti njegovega podaljšanja, zaradi česar se zadevna oseba ob vrnitvi z njenega starševskega dopusta vrne na delo na statutarno in plačno nižji funkciji, ki jo je opravljala pred začetkom navedene poskusne dobe. Takih posegov v to klavzulo ni mogoče utemeljiti s ciljem te poskusne dobe, ki je omogočiti ocenjevanje primernosti za delo na prostem vodstvenem delovnem mestu.

    Predložitveno sodišče mora po potrebi brez uporabe nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari preveriti – kot to zahteva klavzula 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, ki je priložen k Direktivi Sveta 2010/18 – ali v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, zadevna dežela kot delodajalka zadevni osebi objektivno ni mogla omogočiti, da bi se po koncu svojega starševskega dopusta vrnila na svoje delovno mesto, in če je bilo tako, zagotoviti njeno imenovanje na enakovredno ali podobno delovno mesto v skladu z njeno pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem, ne da bi bilo to imenovanje na delovno mesto mogoče pogojiti s predhodno izvedbo novega izbirnega postopka. Navedeno sodišče mora tudi zagotoviti, da bo lahko zadevna oseba po koncu tega starševskega dopusta na delovnem mestu, na katero se je tako vrnila ali je bila nanj na novo imenovana, nadaljevala poskusno dobo pod pogoji, ki so v skladu z zahtevami iz klavzule 5, točka 2, tega revidiranega okvirnega sporazuma.

    Prav tako za uporabo klavzule 5, točki 1 in 2, revidiranega okvirnega sporazuma zadostuje, da je bila H. na dan začetka svojega starševskega dopusta na podlagi izbirnega postopka in po napredovanju kot uradnica na poskusnem delu že imenovana na zadevno delovno mesto in je bila tako upravičena tudi do osebnih prejemkov, ki ustrezajo višjemu plačnemu razredu, v katerega spada to delovno mesto. Okoliščina, da je bila zadevna oseba ob tem imenovanju na bolniškem dopustu iz razlogov, povezanih z nosečnostjo, pa nikakor ne vpliva na to, da je to delovno mesto s tem trenutkom postalo njeno, tako da je treba ugotoviti, da je zadevna oseba, ko je pozneje vzela starševski dopust, že bila zaposlena na navedenem delovnem mestu in je uživala pravice, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve in so eventualno povezane s tem delovnim mestom.

    Glede, prvič, pravic, ki so delavcu na starševskem dopustu podeljene s klavzulo 5, točka 1, revidiranega okvirnega sporazuma, in sicer do vrnitve na delovno mesto po koncu tega dopusta, ali če to ni mogoče, na enakovredno ali podobno delo, ki je v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem, iz predložitvene odločbe izhaja, da je s členom 97 LBG po eni strani avtomatično izključeno, da bi se lahko uradnik, ki je v položaju tožeče stranke v postopku v glavni stvari, po koncu svojega starševskega dopusta vrnil na delovno mesto uradnika na poskusnem delu, na katerem je bil zaposlen pred začetkom tega dopusta. Ker je bila namreč zadevna oseba med dovoljenim trajanjem poskusne dobe na starševskem dopustu in zato ni opravljala funkcij, povezanih s tem delovnim mestom, niti tako ni mogla dokazati svoje primernosti za dokončno imenovanje na to delovno mesto, ni sporno, da se ob vrnitvi z dopusta ni mogla vrniti na navedeno delovno mesto.

    Po drugi strani je z navedeno nacionalno ureditvijo, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, izključeno tudi, da bi se lahko zadevni osebi po koncu njenega starševskega dopusta ponudilo delovno mesto uradnika na poskusnem delu, ki bi bilo enakovredno ali podobno tistemu, na katerem je bila zaposlena pred tem dopustom, saj se je dvoletno obdobje, v katerem je lahko opravljala poskusno delo, da bi dokazala svojo primernost za delo na vodstvenem delovnem mestu, takrat izteklo in ga ni bilo mogoče podaljšati.

    Glede, drugič, klavzule 5, točka 2, prvi stavek, revidiranega okvirnega sporazuma, ki določa ohranitev „pravic, ki so pridobljene ali v postopku pridobitve“, je treba opozoriti, da ta pojem vključuje vse pravice in ugodnosti, v denarju ali v naravi, ki neposredno ali posredno izhajajo iz delovnega razmerja in ki jih lahko delavec pri delodajalcu uveljavlja na dan, ko se začne njegov starševski dopust (glej v tem smislu sodbo z dne 22. oktobra 2009, Meerts,C‑116/08, EU:C:2009:645, točka 43).

    Med take pravice in ugodnosti spadajo tiste, ki izhajajo iz določb o določitvi pogojev za dostop do višjega delovnega mesta, saj namreč izvirajo iz delovnega razmerja (glej v tem smislu sodbo z dne 18. novembra 2004, Sass,C‑284/02, EU:C:2004:722, točka 31). To v obravnavanem primeru velja za pravico iz člena 97 LBG, v skladu s katero lahko uradnik eventualno dokončno napreduje na vodstveno funkcijo tako, da v okviru opravljanja delovnega razmerja za Land Berlin in po predhodnem izbirnem postopku prestane poskusno dobo v določenem trajanju.

    (Glej točke 45, 48, 49, 51, 52, 63, 82, ter točki 1 in 2 izreka.)

  2.  Klavzula 5, točki 1 in 2, prvi stavek, okvirnega sporazuma pa na splošno in nedvoumno določa pravice delavca, da se vrne na svoje delovno mesto, če to ni mogoče, pa na enakovredno ali podobno delovno mesto, in da ob koncu starševskega dopusta ohrani pravice, ki so ob njegovem začetku že pridobljene ali v postopku pridobitve. Take določbe imajo tako vsebino, ki ni pogojna in je dovolj natančna, da se lahko nanjo pravni subjekti sklicujejo, sodišče pa jo lahko uporabi (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2009, Gómez-Limón Sánchez-Camacho,C‑537/07, EU:C:2009:462, točka 36).

    (Glej točko 69.)