Zadeva C‑93/16

Ornua Co-operative Ltd

proti

Tindale & Stanton Ltd España SL

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Alicante)

„Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Znamka Evropske unije – Enotni značaj – Uredba (ES) št. 207/2009 – Člen 9(1)(b) in (c) – Enotno varstvo pravic, podeljenih z znamko Evropske unije, zoper verjetnost zmede in škodovanje ugledu – Miren soobstoj te znamke in nacionalne znamke, ki jo uporablja tretja oseba v delu Evropske unije – Neobstoj mirnega soobstoja drugje v Uniji – Zaznava povprečnega potrošnika – Razlike v zaznavi, ki lahko obstajajo v različnih delih Unije“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. julija 2017

  1. Znamka Evropske unije–Učinki znamke Evropske unije–Pravice, podeljene z znamko–Pravica do prepovedi uporabe znamke–Uporaba enakega ali podobnega znaka, ki zajema enake ali podobne proizvode ali storitve–Verjetnost zmede zaradi znamke–Merila presoje–Miren soobstoj znamke Evropske unije in nacionalne znamke, ki jo uporablja tretja oseba v enem delu Evropske unije–Neobstoj takega mirnega soobstoja v drugem delu Unije–Neobstoj verjetnosti zmede–Nedopustnost

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 9(1)(b))

  2. Znamka Evropske unije–Učinki znamke Evropske unije–Pravice, podeljene z znamko–Pravica do prepovedi uporabe znamke–Uporaba enakega ali podobnega znaka, ki zajema enake ali podobne proizvode ali storitve–Verjetnost zmede, omejena na del Unije–Merila presoje–Upoštevanje upoštevnih elementov, ki obstajajo v enem delu Unije, da se prepove uporaba nekega znaka v drugem delu Unije–Pogoji

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 9(1)(b))

  3. Znamka Evropske unije–Učinki znamke Evropske unije–Pravice, podeljene z znamko–Pravica do prepovedi uporabe znamke–Uporaba enakega ali podobnega znaka, ki zajema enake ali podobne proizvode ali storitve–Verjetnost zmede zaradi znamke–Miren soobstoj ugledne znamke Evropske unije in znaka v enem delu Unije–Neobstoj takega mirnega soobstoja v drugem delu Unije–Obstoj upravičenega razloga, zaradi katerega je uporaba tega znaka legitimna–Neobstoj

    (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 9(1)(c))

  1.  Člen 9(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki [Evropske unije] je treba razlagati tako, da na podlagi dejstva, da znamka Evropske unije in nacionalna znamka mirno soobstajata v enem delu Evropske unije, ni mogoče ugotoviti, da v drugem delu Unije, v katerem ni podan miren soobstoj te znamke Evropske unije in znaka, ki je enak tej nacionalni znamki, ni verjetnosti zmede glede navedene znamke Evropske unije in tega znaka.

    Če bi bil namreč imetnik znamke Evropske unije varovan samo pred posegi, ki obstajajo na celotnem ozemlju Unije, ne bi mogel nasprotovati uporabi enakih ali podobnih znakov, ki ustvarjajo verjetnost zmede zgolj na delu tega ozemlja, cilj člena 9(1)(b) Uredbe št. 207/2009 pa je tega imetnika povsod v Uniji varovati pred vsakršno uporabo, ki posega v funkcijo njegove znamke kot označbe izvora.

    Zato velja, da kadar uporaba znaka ustvarja verjetnost zmede zaradi znamke Evropske unije v enem delu Unije, medtem ko v drugem delu Unije enaka uporaba take verjetnosti ne ustvarja, je podana kršitev izključnih pravic iz te znamke. Če je tako, mora sodišče za znamke Evropske unije, ki odloča o zadevi, prepovedati trženje zadevnih proizvodov pod spornim znakom za celotno ozemlje Unije, razen za del tega ozemlja, za katerega je bil ugotovljen neobstoj verjetnosti zmede (sodba z dne 22. septembra 2016, combit Software,C‑223/15, EU:C:2016:719, točki 25 in 36).

    Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da mora preizkus, ali obstaja verjetnost zmede v delu Unije, temeljiti na celoviti presoji vseh upoštevnih dejavnikov zadevnega primera ter da mora ta presoja zajemati vizualno, fonetično ali pojmovno primerjavo znamke in znaka, ki ga uporablja tretja oseba, zaradi česar so lahko zlasti zaradi jezikovnih razlogov ugotovitve za en del Unije drugačne kot za drugega (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2016, combit Software,C‑223/15, EU:C:2016:719, točki 31 in 33 ter navedena sodna praksa).

    (Glej točke 32, 33, 36, 38 ter točko 1 izreka.)

  2.  Člen 9(1)(b) Uredbe št. 207/2009 je treba razlagati tako, da sodišče za znamke Evropske unije, ki odloča o tožbi zaradi kršitve pravic, elemente, ki so po njegovem mnenju upoštevni za presojo tega, ali ima imetnik znamke Evropske unije pravico, da prepove uporabo nekega znaka v delu Evropske unije, na katerega se ta tožba ne nanaša, lahko upošteva pri presoji tega, ali ima ta imetnik pravico, da prepove uporabo tega znaka v delu Unije, na katerega se navedena tožba nanaša, če se tržne razmere in družbeno-kulturne okoliščine med enim in drugim od teh delov Unije bistveno ne razlikujejo.

    (Glej točko 47 ter točko 2 izreka.)

  3.  Člen 9(1)(c) Uredbe št. 207/2009 je treba razlagati tako, da na podlagi dejstva, da ugledna znamka Evropske unije in neki znak mirno soobstajata v delu Evropske unije, ni mogoče ugotoviti, da v drugem delu Unije, kjer ta mirni soobstoj ni podan, obstaja upravičen razlog, zaradi katerega je uporaba tega znaka legitimna.

    (Glej točko 60 ter točko 3 izreka.)