1.

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 27. aprila 2016, European Dynamics Luxembourg in drugi/EUIPO, ( 2 ) s katero je Splošno sodišče ugodilo tožbi, ki so jo vložile družbe European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA in Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (v nadaljevanju: skupaj: European Dynamics in drugi) pri čemer je, prvič, razglasilo ničnost odločbe EUIPO, s katero je bila v okviru postopka javnega razpisa, ki ga je objavil EUIPO, zavrnjena ponudba družbe European Dynamics Luxembourg SA, in drugič, naložilo EUIPO, naj povrne škodo, ki je družbi European Dynamics Luxembourg nastala zaradi izgube priložnosti, da bi ji bilo oddano naročilo.

2.

Ta zadeva daje Sodišču možnost, da z vidika svoje predhodne sodne prakse naknadno pojasni zahteve, ki jih morajo naročniki izpolniti v zvezi z obrazložitvijo odločb, s katerimi zavrnejo ponudbe, predložene v okviru postopkov javnih razpisov.

3.

V času dejanskega stanja, ki je upoštevno v obravnavani zadevi, je bila oddaja javnih naročil za storitve, ki jo izvede EUIPO, urejena z določbami dela I, naslov V, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, ( 3 ) kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 ( 4 ) (v nadaljevanju: finančna uredba), in z določbami dela I, naslov V, Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1605/2002. ( 5 )

4.

Člen 100(2) finančne uredbe določa:

„Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene, o razlogih za zavrženje in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti [prednostih] izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano.

Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.“

5.

Člen 149(2) Uredbe št. 2342/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 478/2007, določa:

„Naročnik informacije iz člena 100(2) [f]inančne uredbe sporoči v največ petnajstih koledarskih dneh od datuma, na katerega je prejel pisno zahtevo.“

6.

Dejansko stanje je podrobno predstavljeno v točkah od 1 do 20 izpodbijane sodbe, na katere napotujem. Za potrebe tega postopka bom spomnil samo, da je EUIPO leta 2011 objavil javni razpis, namenjen oddaji naročila v zvezi z zagotavljanjem nekaterih informacijskih storitev.

7.

V skladu z razpisom za oddajo javnega naročila se je to naročilo, ki ga je bilo treba oddati ponudniku ekonomsko najugodnejše ponudbe, nanašalo na sklenitev okvirnih pogodb za največ sedem let s tremi različnimi ponudniki informacijskih storitev. Okvirne pogodbe je bilo treba skleniti ločeno in po tako imenovanem „kaskadnem“ postopku, pri čemer je ta mehanizem pomenil, da če prvouvrščeni ponudnik ne more zagotoviti zahtevanih storitev, se EUIPO obrne na drugouvrščenega ponudnika in tako dalje.

8.

EUIPO je z dopisom z dne 11. avgusta 2011 družbo European Dynamics in druge obvestil o izidu postopka javnega razpisa in navedel, da njihove ponudbe ni sprejel (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi ponudbe). V tem dopisu je bila tudi primerjalna preglednica, v kateri je bilo navedeno število točk, dodeljenih ponudbi družbe European Dynamics in drugih, in število, dodeljeno trem ponudnikom, ki so prejeli najvišjo oceno.

9.

EUIPO je z dopisom z dne 26. avgusta 2011 družbi European Dynamics in drugim poslal izvleček ocenjevalnega poročila, v katerem je bila ocena kakovosti njihove ponudbe glede na tri merila – to so kakovost storitev vzdrževanja programske opreme, poslovni načrt in kakovost storitev za stranke – pri čemer jim je sporočil imena izbranih ponudnikov, ki so bili uvrščeni na prva tri mesta, in jim posredoval dve preglednici, in sicer, na eni strani „primerjalno preglednico ocen tehničnih ponudb“, v kateri so bili navedeni ocene, ki so jih navedeni izbrani ponudniki in družba European Dynamics in drugi prejeli za svoje tehnične ponudbe, in število točk, prejetih za vsako od treh zgoraj navedenih meril kakovosti, ter na drugi strani „primerjalno preglednico ocen ponudb z vidika njihove ekonomske ugodnosti“, ki je vsebovala število točk, dodeljenih trojici izbranih ponudnikov in družbi European Dynamics in drugim za merila kakovosti in za finančno oceno, ter skupno število prejetih točk. ( 6 )

10.

V dopisu z dne 15. septembra 2011, poslanem družbi European Dynamics in drugim, je EUIPO ob sklicevanju na obrazložitev v dopisih, omenjenih v prejšnjih dveh točkah, ki je bila po njegovem mnenju zadostna, vseeno zagotovil dodatne podrobnosti o finančnih merilih in predložil dodatno primerjalno preglednico. V tej preglednici so bila za trojico izbranih ponudnikov in družbo European Dynamics in druge navedena število točk, ki jih je vsak od njih prejel za merili, uporabljeni za finančno oceno, ter skupno število finančnih točk in to število po ponderiranju. ( 7 )

11.

Družba European Dynamics in drugi so 21. oktobra 2011 pri Splošnem sodišču vložili tožbo, s katero so predlagali, prvič, naj se odločba o zavrnitvi njihove ponudbe in vse druge povezane odločbe EUIPO razglasijo za nične, in drugič, naj se EUIPO naloži plačilo odškodnine za škodo, ki je jim je nastala zaradi izgube priložnosti, v znesku 6.750.000 EUR. V utemeljitev tožbe so družba European Dynamics in drugi navedli tri tožbene razloge, ( 8 ) med katerimi se je prvi nanašal na kršitev obveznosti obrazložitve, drugi na več očitnih napak pri presoji, tretji pa na kršitev načela enakega obravnavanja.

12.

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi najprej preučilo tretji tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev načela enakega obravnavanja. Potem ko je zavrnilo prva dva dela tega tožbenega razloga, je tretji del sprejelo. Menilo je, da EUIPO očitno ni izpolnil dolžnosti skrbnega ravnanja pri preiskavi, ali glede enega od ponudnikov obstaja razlog za izključitev. ( 9 )

13.

Nato je Splošno sodišče presodilo drugi tožbeni razlog, ki se je nanašal na več očitnih napak pri presoji. Ta tožbeni razlog je deloma sprejelo, deloma pa zavrnilo. V zvezi s tem je poudarilo, da glede na to, da je v teh okoliščinah ugotovilo obstoj očitnih napak pri presoji in nezadostno obrazložitev, zaradi katerih ocena ponudbe družbe European Dynamics in drugih ni zakonita, že te nezakonitosti upravičujejo razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi ponudbe.

14.

Dalje, glede prvega tožbenega razloga je Splošno sodišče razsodilo, da odločba o zavrnitvi ponudbe v več točkah z vidika člena 100(2) finančne uredbe v povezavi s členom 296, drugi odstavek, PDEU ni zadostno obrazložena in da jo je treba tudi iz tega razloga razglasiti za nično.

15.

Nazadnje, Splošno sodišče je ugodilo odškodninskemu zahtevku družbe European Dynamics in drugih v delu, ki se je nanašal na odškodnino zaradi izgube priložnosti. Vendar je v zvezi z višino odškodnine stranke pozvalo, naj se za sprejetje njegove poznejše odločbe pogodijo glede tega zneska in mu v roku treh mesecev od datuma razglasitve sodbe sporočijo sporazumno določen znesek, ki ga je treba plačati, v nasprotnem primeru pa v istem roku sporočijo predloge zneskov.

16.

EUIPO s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

17.

Družba European Dynamics in drugi Sodišču predlagajo, naj:

18.

EUIPO v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge. S prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče odločilo ultra petita oziroma napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi načel enakih možnosti in skrbnega ravnanja ter da je vsekakor izkrivilo dejstva. Z drugim pritožbenim razlogom opozarja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi merila, ki se nanaša na očitne napake pri presoji. S tretjim pritožbenim razlogom navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri uporabi člena 100(2) finančne uredbe v povezavi s členom 296, drugi odstavek, PDEU. S četrtim pritožbenim razlogom pa zatrjuje, da je bilo v izpodbijani sodbi napačno uporabljeno pravo in da ta sodba vsebuje pomanjkljivo obrazložitev v zvezi z dodelitvijo odškodnine zaradi izgube priložnosti.

19.

V skladu z zahtevo Sodišča bodo ti sklepni predlogi omejeni na analizo tretjega pritožbenega razloga EUIPO, ki zadeva kršitev člena 100(2) finančne uredbe v povezavi s členom 296, drugi odstavek, PDEU. Ta pritožbeni razlog se namreč nanaša na nedvomno pomembno pravno vprašanje, in sicer na vprašanje obsega obveznosti naročnika, da obrazloži odločbo o zavrnitvi ponudbe, zlasti kar zadeva povezavo med posebnimi negativnimi presojami, navedenimi v ocenjevalnem poročilu, in zmanjšanji neto točk, ki jih izvede naročnik.

20.

EUIPO s tretjim pritožbenim razlogom izpodbija analizo, ki jo je Splošno sodišče opravilo v točkah od 238 do 259 izpodbijane sodbe, in njegovo ugotovitev, da odločba o zavrnitvi ponudbe v več točkah ob upoštevanju člena 100(2) finančne uredbe v povezavi s členom 296, drugi odstavek, PDEU ni bila zadostno obrazložena.

21.

V zvezi s tožbenim razlogom, ki so ga družba European Dynamics in drugi navedli glede kršitve obveznosti obrazložitve, je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi najprej spomnilo, da ima naročnik v skladu s sodno prakso, ki se nanaša na obveznost obrazložitve v postopkih javnih razpisov, načeloma široko diskrecijsko pravico glede izbire hierarhično razvrščenih meril za oddajo in točk, ki jih je treba dodeliti za različna merila in podmerila, in ni zavezan neizbranemu ponudniku natančno povzeti, kako je pri ocenjevanju njegove ponudbe upošteval vse podrobnosti te ponudbe. ( 10 )

22.

Vendar je Splošno sodišče opozorilo, da iz sodne prakse izhaja tudi, da če je naročnik opravil tako izbiro, mora biti sodišču Unije omogočeno, da na podlagi razpisne dokumentacije in obrazložitve odločbe o oddaji naročila preveri ustrezno težo različnih tehničnih meril in podmeril pri ocenjevanju, to je pri izračunu končnega rezultata, ter najmanjše in največje število točk za vsako od teh meril ali podmeril. ( 11 )

23.

Poleg tega je Splošno sodišče razsodilo, da dolžnost obrazložitve, kadar naročnik na to, v kolikšni meri zadevna ponudba izpolnjuje ali ne izpolnjuje teh različnih meril in podmeril, ki so očitno upoštevna za skupno oceno navedene ponudbe, navezuje posebne ocene, nujno zajema potrebo po pojasnitvi, zlasti, kako negativne ocene povzročijo zmanjšanje točk. ( 12 )

24.

Splošno sodišče je nato presodilo, da je spoštovanje take zahteve še toliko pomembnejše v primeru, kot je obravnavani, v katerem je na podlagi formule za izračun, ki jo je uporabil naročnik, avtomatična posledica morebitnega zmanjšanja neto točk za nekatera podmerila povečanje števila bruto točk, ki jih je treba dodeliti ponudbam izbranih ponudnikov na podlagi tehnične kakovosti teh ponudb. V takem položaju so družba European Dynamics in drugi torej imeli interes vedeti za zmanjšanje točk, ki je bilo izvedeno za vsako od podmeril, v zvezi s katerimi je ocenjevalno poročilo vsebovalo negativno oceno, da bi lahko uveljavljali, da to zmanjšanje ob upoštevanju očitne napake pri navedeni presoji– ki pomeni ustrezno povečanje točk v korist drugih ponudnikov – ni bilo upravičeno. ( 13 )

25.

Zatem je Splošno sodišče ugotovilo, prvič, da je odbor za ocenjevanje za oceno ponudb ob upoštevanju treh meril kakovosti uporabil matematično formulo oziroma je vsaj dodelil dele točk s podmerilom ali podtočko, in drugič, da EUIPO družbi European Dynamics in drugim ni sporočil načina izračuna in podrobne razčlenitve navedenih točk, dodeljenih glede na različna podmerila ali podtočke. EUIPO je namreč menil, da družba European Dynamics in drugi niso imeli pravice poznati tega načina izračuna in te razčlenitve, ker je zadostovalo sporočilo o končni skupni oceni za vsako od treh tehničnih meril ali meril kakovosti. ( 14 )

26.

Splošno sodišče je v teh okoliščinah ugotovilo, da niti družba European Dynamics in drugi niti navedeno sodišče ne razumejo izračuna ali natančne razčlenitve točk, zmanjšanih za vsako podmerilo oziroma za vsako od podtočk, ter da zato tudi ni mogoče preveriti, ali in v kolikšni meri ta zmanjšanja dejansko ustrezajo negativnim presojam, navedenim v ocenjevalnem poročilu, in torej, ali so te upravičene ali vsaj dovolj verjetne. ( 15 )

27.

Na podlagi tega je Splošno sodišče sklenilo, da odločba o zavrnitvi ponudbe ni zadostno obrazložena v delu, ki se nanaša na povezavo med posebnimi negativnimi presojami, navedenimi v ocenjevalnem poročilu, in zmanjšanji neto točk, ki jih je izvedel naročnik. ( 16 )

28.

EUIPO trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je ugotovilo, da ta urad, ker ni prikazal, kateri negativni komentar je pripeljal do katerega zmanjšanja točk za vsako posamezno podmerilo ali podtočko, ni navedel zadostne obrazložitve. Po mnenju EUIPO niti člen 100(2) finančne uredbe niti sodna praksa Sodišča ne določata take zahteve.

29.

Prvič, člen 100(2) finančne uredbe naj ne bi določal nobene pravne obveznosti, da je treba zagotoviti podroben pregled vseh kritik, ki so bile upoštevane pri oceni ponudbe neizbranega ponudnika. Ta določba naj a fortiori ne bi vsebovala nobene obveznosti, da je treba poleg vsake kritike navesti zmanjšanje točk in jasno razložiti število točk, ki so bile dejansko odštete na podlagi te kritike. V navedeni določbi naj bi bila predvidena le obveznost, da se zavrnjenemu ponudniku sporočijo razlogi za zavrnitev njegove ponudbe (v obravnavanem primeru ponudbe, ki po uporabi formule za oddajo nima najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno) ter značilnosti in relativne prednosti izbrane ponudbe. Poleg tega, ker naj bi v obravnavanem primeru družba European Dynamics in drugi prejeli najvišjo tehnično oceno za vsa merila za oddajo, naj ne bi bilo nobenih informacij, ki bi jih bilo mogoče sporočiti glede relativnih prednosti izbrane ponudbe.

30.

Drugič, sodna praksa Sodišča naj bi potrjevala, da od naročnika ni mogoče pričakovati, da zavrnjenemu ponudniku zagotovi podrobno analizo tega, kako so bile pri ocenjevanju upoštevane vse podrobnosti njegove ponudbe. EUIPO se izrecno sklicuje na sodbo Sodišča z dne 4. oktobra 2012, Evropaïki Dynamiki/Komisija. ( 17 ) Po mnenju tega urada po analogiji od naročnika ni mogoče pričakovati, da za vsak posamezni komentar natančno navede, ali je ta pripeljal do zmanjšanja točk (in število odštetih točk) ali do povečanja točk (in število prištetih točk). Poleg tega naj bi se Splošno sodišče s tem, da je od naročnika zahtevalo, naj jasno razloži natančno povezavo med negativnimi komentarji in ocenami, dodeljenimi za vsako od podtočk, ter da ni upoštevalo širšega konteksta ocenjevanja merila za oddajo v celoti, odmaknilo od ustaljene sodne prakse Sodišča, pri čemer naj bi uporabilo precej strožje merilo glede obveznosti obrazložitve od tistega, ki je naloženo s členom 100(2) finančne uredbe.

31.

Družba European Dynamics in drugi zagovarjajo pristop, ki ga je uporabilo Splošno sodišče. Menijo, da je bilo razkritje razčlenitve dodeljenih točk nujno. V obravnavanem primeru naj Splošno sodišče ne bi moglo opraviti sodnega nadzora brez informacij o točkah, dodeljenih za posamezna merila kakovosti, podmerila in podtočke. Tako naj Splošno sodišče s tem, da je zahtevalo predložitev razčlenitve točk, nikakor ne bi uporabilo strožjega merila v primerjavi z določbami finančne uredbe in spoznanji, ki izhajajo iz sodne prakse.

32.

Vprašanje, ki se postavlja v okviru tretjega razloga, ki ga EUIPO navaja v pritožbi, je v bistvu, ali je Splošno sodišče pravilno presodilo, da odločba o zavrnitvi ponudbe ne izpolnjuje zahtev glede obrazložitve, ki izhajajo iz člena 100(2) finančne uredbe in člena 296, drugi odstavek, PDEU, kot se razlagata v sodni praksi, ali pa je Splošno sodišče uporabilo prestrogo merilo glede na navedeni določbi in sodno prakso s tega področja.

33.

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi v bistvu menilo, da odločba o zavrnitvi ponudbe ni zadostno obrazložena, ker na podlagi obrazložitve, ki jo je EUIPO navedel v svojih različnih dopisih, poslanih družbi European Dynamics in drugim, niti te družbe niti Splošno sodišče niso mogli razumeti izračuna ali natančne razčlenitve točk, odštetih za vsako podmerilo oziroma za vsako od podtočk na podlagi meril za oddajo, tako da ni bilo mogoče razumeti povezave med negativnimi presojami za več od teh podmeril in s tem povezanimi zmanjšanji neto točk, ki jih je izvedel EUIPO. V teh okoliščinah je Splošno sodišče presodilo, da ne more preveriti niti tega, ali in v kolikšni meri ta zmanjšanja ustrezajo navedenim presojam, niti zakonitosti zmanjšanj in torej končnega rezultata.

34.

Kar zadeva obveznost obrazložitve, ki jo imajo naročniki, je treba najprej spomniti, da v skladu s členom 100(2), prvi pododstavek, finančne uredbe naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene, o razlogih za zavrženje in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

35.

Vendar iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da od naročnika ni mogoče zahtevati, da ponudniku, čigar ponudba je bila zavrnjena, po eni strani, poleg razlogov za zavrnitev te ponudbe natančno povzame, kako je pri ocenjevanju njegove ponudbe upošteval vse podrobnosti te ponudbe, in po drugi, da pri posredovanju značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe poda natančno primerjalno analizo te ponudbe in ponudbe neuspešnega ponudnika. ( 18 )

36.

Naročnik tudi ni zavezan neuspešnemu ponudniku na pisno zahtevo slednjega zagotoviti kopijo celotnega ocenjevalnega poročila. ( 19 )

37.

Poleg tega je treba spomniti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso obrazložitev, zahtevano s členom 296, drugi odstavek, PDEU, presojati glede na okoliščine posameznega primera, med drugim glede na vsebino akta in vrsto navedenih razlogov. ( 20 )

38.

V obravnavanem primeru je iz točk od 12 do 18 izpodbijane sodbe, ki so povzete v točkah od 8 do 10 teh sklepnih predlogov, razvidno, da je EUIPO obrazložitev za odločbo o zavrnitvi ponudbe, izpodbijano pred Splošnim sodiščem, zagotovil v treh dopisih, in sicer v dopisu z dne 11. avgusta 2011, dopisu z dne 26. avgusta 2011 in dopisu z dne 15. septembra 2011.

39.

Ni sporno, da je EUIPO v teh dopisih družbi European Dynamics in drugim posredoval izvleček ocenjevalnega poročila, v katerem je bila ocena kakovosti njihove ponudbe, imena trojice izbranih ponudnikov in tri preglednice, v katerih so bile predstavljene ocene, ki so jih prejeli ti trije izbrani ponudniki in družba European Dynamics in drugi, in, natančneje, primerjalno preglednico ocen tehničnih ponudb, primerjalno preglednico ocen ponudb z vidika njihove ekonomske ugodnosti in primerjalno preglednico za finančna merila. Te preglednice so družbi European Dynamics in drugim omogočile, da so se v celoti seznanili s točkami, ki so bile dodeljene njihovi ponudbi in ponudbam izbranih ponudnikov tako glede meril kakovosti kot glede finančnih meril, ter s tem, kako so te točke vplivale na končno skupno oceno.

40.

Toda Splošno sodišče je ugotovilo, kot je razvidno iz točke 252 izpodbijane sodbe in česar EUIPO ne izpodbija, da je odbor za ocenjevanje uporabil matematično formulo oziroma je dodelil dele točk s podmerilom ali podtočko in da so bile v ocenjevalnem poročilu v zvezi s tem izražene posebne negativne ocene, ki so pripeljale do posebnih zmanjšanj točk.

41.

Ugotoviti pa je treba, da EUIPO ni sporočil, kako je število točk, ki so jih družba European Dynamics in drugi prejeli v primerjavi z izbranimi ponudniki, vsakič razčlenjeno po podmerilih, ter da prav tako ni pojasnil načina izračuna, ki ga je odbor za ocenjevanje konkretno uporabil za dodelitev posebne teže vsakemu od teh podmeril v skupni oceni.

42.

V teh okoliščinah niti družba European Dynamics in drugi niti Splošno sodišče niso mogli razumeti teže, ki jo je imelo vsako od teh podmeril v oceni, to je pri določitvi končnega rezultata, ali ugotoviti povezave med posebnimi negativnimi komentarji in zmanjšanji točk, ki so vplivala na končni rezultat.

43.

Čeprav iz sodne prakse res izhaja, da je treba obveznost obrazložitve presojati glede na okoliščine posameznega primera in da ni mogoče zahtevati, da naj se v obrazložitvi navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, saj vprašanja, ali obrazložitev izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, ni treba presojati le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje, pa mora obrazložitev, zahtevana s členom 296 PDEU, vseeno jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da lahko zadevne osebe razberejo razloge za sprejeti ukrep in pristojno sodišče opravi nadzor. ( 21 )

44.

Iz tega sledi, da za odločbo, ki ne omogoča, da bi ponudnik razumel razloge za zavrnitev njegove ponudbe in ugotovil značilnosti in relativne prednosti izbranih ponudnikov ter da bi sodišče Unije preverilo zakonitost presoje, vsebovane v njej, ni mogoče šteti, da izpolnjuje zahteve glede obrazložitve, predpisane s členom 100(2), prvi pododstavek, finančne uredbe v povezavi s členom 296, drugi odstavek, PDEU.

45.

V teh okoliščinah menim, da Splošno sodišče ni storilo napake, ko je presodilo, da zadevna odločba o zavrnitvi ponudbe ni zadostno obrazložena.

46.

Te ugotovitve ni mogoče ovreči z različnimi trditvami, ki jih navaja EUIPO.

47.

Na prvem mestu, kar zadeva sklicevanje EUIPO na sodbo Sodišča z dne 4. oktobra 2012, Evropaïki Dynamiki/Komisija, ( 22 ) zadošča poudariti, da je bilo v navedeni zadevi v nasprotju z obravnavanim primerom, prvič, iz izvlečkov ocenjevalnih poročil, ki jih je poslala Evropska komisija, mogoče razbrati, kako je bilo število točk, ki jih je zadevna pritožnica prejela v primerjavi z izbranim ponudnikom, vsakič razčlenjeno po podmerilih, pa tudi kolikšno težo je imelo vsako od podmeril v skupni oceni, in drugič, iz komentarjev odbora za ocenjevanje, ki so bili poslani, je bilo za vsako merilo za oddajo razvidno, zaradi katerih podmeril je Komisija štela ponudbo izbranega ponudnika ali ponudbo zadevne pritožnice za najboljšo. ( 23 )

48.

Na drugem mestu, glede trditve, da družba European Dynamics in drugi, ker so v obravnavanem primeru prejeli najvišjo tehnično oceno za vsa merila za oddajo, niso imeli nikakršnega interesa za pridobitev informacij o relativnih prednostih izbranih ponudb, zadošča navesti, da EUIPO ne izpodbija razlogovanja Splošnega sodišča v točki 253 izpodbijane sodbe, v skladu s katerim so družba European Dynamics in drugi imeli interes, da se seznanijo s tem, v kolikšni meri so jim bile zaradi negativne presoje, ki jih je navedel naročnik, zmanjšane neto točke. ( 24 )

49.

Glede na vse navedeno menim, da je treba tretji pritožbeni razlog EUIPO zavrniti.

50.

Ob upoštevanju navedenega in brez poseganja v utemeljenost preostalih pritožbenih razlogov Sodišču predlagam, naj tretji pritožbeni razlog zavrne kot neutemeljen. Odločitev o stroških se pridrži.