1.

Ali lahko uvoznik, kadar je v uredbi o določitvi dokončnih protidampinških dajatev uporaba individualnih stopenj dajatve pogojena s predložitvijo računa, ki izpolnjuje nekatere zahteve obličnosti, tak račun predloži po predložitvi carinske deklaracije, predvsem v okviru postopka naknadnega preverjanja te deklaracije? Ali pa je za uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve še naprej treba, da se tak račun predloži hkrati s predložitvijo carinske deklaracije?

2.

Tako je v bistvu vprašanje v obravnavani zadevi, ki se nanaša na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht München (finančno sodišče v Münchnu, Nemčija), v zvezi z razlago člena 1(3) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 412/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ( 2 ) in člena 78 Uredbe (EGS) št. 2913/92 ( 3 ).

3.

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med nemško družbo Tigers GmbH in Hauptzollamt Landshut (glavni carinski urad v Landshutu, Nemčija, v nadaljevanju: carinski urad), ker je zadnjenavedeni zavrnil zahtevo družbe Tigers za delno vračilo protidampinške dajatve, ki ji je bila za uvoz keramičnih izdelkov v Nemčijo naložena v skladu z Izvedbeno uredbo št. 412/2013.

4.

Vprašanje, ki je razlog za spor v obravnavni zadevi, se nanaša na prakso nemških carinskih organov, v skladu s katero je izključena vsaka naknadna predložitev računa, ki izpolnjuje vse zahteve obličnosti za uporabo individualnih stopenj protidampinške dajatve. O tem vprašanju, ki ima v carinski praksi nezanemarljiv obseg, se je nekoliko razpravljalo v okviru sodne prakse in doktrine v Nemčiji.

5.

Evropska komisija je 14. novembra 2012 sprejela Uredbo (EU) št. 1072/2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve za uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. ( 4 ) V členu 1 te uredbe so bile določene različne individualne stopnje začasne protidampinške dajatve, ki so se uporabljale za različne kategorije proizvajalcev/izvoznikov. V skladu s to določbo se je za uvoz izdelkov nekaterih družb, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, uporabljala 26,6‑odstotna stopnja (ki ji je ustrezala dodatna oznaka TARIC B354), za uvoz izdelkov vseh drugih družb, ki niso navedene v Uredbi št. 1072/2012, pa se je uporabljala 58,8‑odstotna stopnja (ki ji je ustrezala dodatna oznaka TARIC B999).

6.

Družba Chaozhou Wingoal Ceramics Industrial Co Ltd (v nadaljevanju: CWCI) je bila navedena med proizvajalci/izvozniki iz Priloge I k Uredbi št. 1072/2012.

7.

V členu 1(3) Uredbe št. 1072/2012 je bilo pojasnjeno, da je uporaba začasnih individualnih protidampinških stopenj dajatev pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k navedeni uredbi, ( 5 ) carinskim organom držav članic in da se, če tak račun ni predložen, uporablja 58,8‑odstotna stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe. V odstavku 5 istega člena je bilo napoteno na veljavne carinske predpise, ki se uporabljajo.

8.

Svet Evropske unije je 13. maja 2013 sprejel Izvedbeno uredbo št. 412/2013.

9.

V uvodni izjavi 229 te izvedbene uredbe je navedeno:

„Da se zmanjša tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi vključujejo predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, se obračuna preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.“

10.

V členu 1(2) Izvedbene uredbe št. 412/2013 so bile določene stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za zadevne izdelke. V skladu s to določbo se je za uvoz izdelkov nekaterih družb, navedenih v Prilogi I k isti izvedbeni uredbi – med drugim za družbo CWCI – uporabljala individualna stopnja dokončne protidampinške dajatve v višini 17,9 %, za uvoz izdelkov vseh drugih družb, ki niso navedene v navedeni izvedbeni uredbi, pa se je uporabljala stopnja v višini 36,1 %.

11.

Člen 1(3) in (4) Izvedbene uredbe št. 412/2013 je določa:

„3.   Individualne stopnje protidampinške dajatve, ki so določene za družbe iz odstavka 2, se lahko uporabljajo, če se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, skladen z zahtevami iz Priloge II. Če družbe takega računa ne predložijo, se uporablja dajatev, ki velja za ‚vse druge družbe‘.

4.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.“

12.

Priloga II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013 določa:

„Izjava, ki jo podpiše uradnik subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(3) v naslednji obliki:

13.

Člen 62 carinskega zakonika določa:

„1.   Pisne deklaracije je treba izdelati na obrazcu, ki ustreza uradnemu vzorcu, predvidenemu v ta namen. Deklaracije morajo biti podpisane in vsebovati vse navedbe, ki so potrebne za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.

2.   Deklaraciji je treba priložiti vse dokumente, ki so potrebni zaradi uporabe določb o carinskem postopku, za katerega je blago deklarirano.“

14.

Člen 63 carinskega zakonika določa:

„Deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 62, carinski organi nemudoma sprejmejo, če je sicer blago, na katero se nanašajo, predloženo carini.“

15.

V členu 68 carinskega zakonika je določeno:

„Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejetih deklaracij:

16.

Člen 78 carinskega zakonika določa:

„1.   Carinski organi lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta, po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije ponovno pregledajo.

2.   Carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Ti organi lahko tudi pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti.

3.   Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.“

17.

Družba Tigers je 17. decembra 2012 v Nemčijo uvozila različne keramične namizne in kuhinjske posode družbe CWCI. Ob uvozu je bila za te izdelke zaračunana začasna protidampinška dajatev, določena z Uredbo št. 1072/2012.

18.

Istega dne je družba Tigers na carinskem uradu oddala carinsko deklaracijo za uvoženo blago in predložila trgovinski račun. V navedeni deklaraciji so bili v opisu blaga navedeni keramični izdelki, pri čemer je bila kot dodatna oznaka TARIC navedena oznaka B999, in sicer oznaka za uvoz izdelkov vseh drugih družb, ki niso navedene v Uredbi št. 1072/2012.

19.

Istega dne, 17. decembra 2012, je carinski urad blago v svojih prostorih pregledal in navedeno dodatno oznako TARIC B999 vsakokrat spremenil v dodatno oznako TARIC B354, torej v oznako za uvoz blaga proizvajalcev/izvoznikov, ki so navedeni v Prilogi I k Uredbi št. 1072/2012.

20.

Ker pa računu, ki ga je predložila družba Tigers, ob uvozu ni bila priložena podpisana izjava proizvajalca in torej ni bil skladen z zahtevami iz Priloge II k Uredbi št. 1072/2012, je carinski urad od družbe Tigers na podlagi te uredbe zahteval varščino v obliki gotovinskega pologa za začasno protidampinško dajatev, izračunano na podlagi 58,8‑odstotne stopnje.

21.

Carinski urad je 28. junija 2013 po sprejetju Izvedbene uredbe št. 412/2013 13. maja 2013 na podlagi te izvedbene uredbe dokončno določil protidampinško dajatev za uvoz družbe Tigers, izračunano po 36,1‑odstotni stopnji protidampinške dajatve, ne da bi od družbe Tigers zahteval predložitev veljavnega trgovinskega računa, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013.

22.

Družba Tigers je 4. julija 2013 predložila izvirnik računa s podpisano izjavo družbe CWCI ter vložila zahtevo za vračilo protidampinške dajatve, ki naj bi jo preplačala, ker se je zanjo uporabila 36,1‑odstotna stopnja dokončne protidampinške dajatve za vse druge družbe, ki niso navedene v Izvedbeni uredbi št. 412/2013, in ne 17,9‑odstotna stopnja, ki se uporablja za uvoz izdelkov družb, navedenih v Prilogi I k navedeni izvedbeni uredbi.

23.

Carinski urad je 2. oktobra 2013 to zahtevo za vračilo zavrnil, saj naj naknadno predloženega ali izdanega veljavnega trgovinskega računa ne bi bilo mogoče upoštevati.

24.

Družba Tigers je z dopisom z dne 4. novembra 2013 zoper to odločbo vložila ugovor, 5. maja 2014 pa je predložila spremenjen račun, ki ga je izstavila družba CWCI.

25.

Carinski urad je z odločbo z dne 24. februarja 2015 zavrnil tudi ugovor družbe Tigers. Ta urad je menil, da bi bilo treba račun z ustrezno izjavo proizvajalca, ki je bil naknadno predložen z zahtevo za vračilo in v ugovornem postopku ponovno spremenjen, za odobritev individualne stopnje protidampinške dajatve predložiti že ob sprejetju carinske deklaracije.

26.

Predložitvenemu sodišču je bila predložena tožba, ki jo je družba Tigers vložila zoper odločbo carinskega urada o zavrnitvi njene zahteve za vračilo. V okviru tega spora je Finanzgericht München (finančno sodišče v Münchnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

27.

Predložitvena odločba je prispela v sodno tajništvo Sodišča 17. marca 2016. Stališča so predložili družba Tigers, carinski urad, poljska vlada in Komisija. Na obravnavi 16. marca 2017 sta sodelovali družba Tigers in Komisija.

28.

Naj najprej ugotovim, prvič, da – kot izhaja iz točke 24 teh sklepnih predlogov – je družba Tigers nemškim carinskim organom veljaven račun, ki je skladen z zahtevami iz člena 1(3) in Priloge II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013, predložila v okviru postopka ugovora, ki ga je sprožila zoper odločbo o zavrnitvi njene zahteve za vračilo protidampinške dajatve.

29.

Drugič, ugotavljam tudi, da je predložitveno sodišče izrecno potrdilo, da zahteva za vračilo, kakršno je vložila družba Tigers, v bistvu ustreza zahtevi za naknadno preverjanje deklaracije v smislu člena 78 carinskega zakonika.

30.

V teh okoliščinah menim, da je treba vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo predložitveno sodišče, analizirati skupaj. V bistvu se nanašata na vprašanje, ali je treba člen 1(3) Izvedbene uredbe št. 412/2013 razlagati tako, da nasprotuje temu, da lahko uvoznik za določitev dokončne protidampinške dajatve naknadno, zlasti v okviru postopka na podlagi člena 78 carinskega zakonika, predloži veljaven trgovinski račun, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k isti izvedbeni uredbi, kadar so izpolnjeni vsi drugi pogoji za pridobitev individualne stopnje protidampinške dajatve.

31.

V zvezi s tem se predložitveno sodišče nagiba k razlagi člena 1(3) Izvedbene uredbe št. 412/2013, v skladu s katero bi bilo mogoče veljavni trgovinski račun predložiti tudi po sprejetju carinske deklaracije, vsaj v okviru postopka ponovnega pregleda v smislu člena 78 carinskega zakonika. Meni namreč, da v pravu Unije ni določbe, ki bi izključevala možnost take naknadne predložitve. Natančneje, pravna podlaga, ki bi deklarantu onemogočila dopolnitev sicer pravilne carinske deklaracije s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa, naj ne bi obstajala.

32.

Družba Tigers in Komisija se pridružujeta preudarkom predložitvenega sodišča. Carinski urad in poljska vlada pa podpirata nasprotno trditev.

33.

Pred vsebinsko analizo vprašanja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je treba pretehtati stališče Komisije, da dejansko stanje v postopku v glavni stvari ne izhaja iz Izvedbene uredbe št. 412/2013, s katero je bila določena dokončna protidampinška dajatev in ki jo je Svet sprejel šele po spornem uvozu, temveč iz Uredbe št. 1072/2012, s katero je bila določena začasna protidampinška dajatev in katere določbe naj bi se torej uporabljale za uvoz s strani družbe Tigers. Komisija na podlagi te ugotovitve zato predlaga preoblikovanje vprašanj za predhodno odločanje.

34.

V zvezi s tem je res, da se je ob spornem uvozu uporabljala Uredba št. 1072/2012. Vendar je bila začasna protidampinška dajatev, uvedena s to uredbo, nato v bistvu „nadomeščena“ z dokončno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Izvedbeno uredbo št. 412/2013. ( 6 ) Uredbi sta sicer na enak način določali, da je uporaba stopenj protidampinške dajatve (začasnih in dokončnih) pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa.

35.

Spor o glavni stvari pa se nanaša na znesek dokončne protidampinške dajatve, kakor je bila določena v skladu z Izvedbeno uredbo št. 412/2013. Poleg tega je družba Tigers, kot izhaja iz točke 24 teh sklepnih predlogov, veljaven račun predložila 5. maja 2014, torej ko se je uporabljala Izvedbena uredba št. 412/2013.

36.

Iz vseh teh razlogov se predlog za sprejetje predhodne odločbe nanaša prav na razlago Izvedbene uredbe št. 412/2013. Menim torej, da ni treba preoblikovati vprašanj za predhodno odločanje, kot je predlagala Komisija.

37.

Najprej je treba ugotoviti, da se v skladu s členom 1(3) Izvedbene uredbe št. 412/2013 individualne stopnje protidampinške dajatve iz te izvedbene uredbe lahko uporabljajo, če se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, skladen z zahtevami iz Priloge II k isti izvedbeni uredbi.

38.

Iz uporabe podrednega veznika „če“ v tej določbi izhaja, da je predložitev takega veljavnega trgovinskega računa nujen pogoj za uporabo individualnih stopenj protidampinške dajatve. Če carini tak račun ni predložen, za uvoz zadevnih izdelkov torej ni mogoče uporabiti individualnih stopenj, ampak splošno stopnjo za uvoz izdelkov „vseh drugih družb“.

39.

V zvezi s tem iz uvodne izjave 229 Izvedbene uredbe št. 412/2013 izhaja, da je razlog za to „okrepljeno“ zahtevo obličnosti zmanjšanje tveganja izogibanja in zagotovitev pravilne uporabe protidampinških dajatev.

40.

Vendar niti v členu 1(3) Izvedbene uredbe št. 412/2013 niti v nobeni drugi določbi te iste izvedbene uredbe ni določen trenutek, ko je treba carini predložiti tak račun.

41.

Ker je v členu 1(4) Izvedbene uredbe št. 412/2013 napoteno na veljavne carinske predpise, je treba morebitno dopustnost naknadne predložitve takega računa presojati z vidika carinskega zakonika. Vendar je treba pri tej presoji upoštevati okoliščine postopka v glavni stvari.

42.

V obravnavani zadevi pa je iz spisa razvidno, da je družba Tigers ob uvozu zadevnih izdelkov v skladu s členom 62(1) carinskega zakonika predložila carinsko deklaracijo v zvezi z blagom, ki ga je uvažala. Nemški carinski organi so to deklaracijo, ki ji je bil priložen račun, sprejeli v skladu s členom 63 navedenega zakonika.

43.

Na dan predložitve carinske deklaracije so nemški carinski organi to deklaracijo preverili v skladu s členom 68 istega zakonika, pri čemer so v skladu z določbami iz odstavkov (a) in (b) tega člena preverili dokumente in pregledali blago.

44.

Kot izhaja iz točk 19 in 20 teh sklepnih predlogov, so navedeni organi pri tem preverjanju ugotovili, prvič, da so bile v deklaraciji nepravilnosti, saj je bila navedena napačna dodatna oznaka TARIC, in drugič, da predloženi račun ni ustrezal zahtevam obličnosti iz člena 1(3) in Priloge II k Uredbi št. 1072/2012 (zahteve, ki ustrezajo tistim iz Izvedbene uredbe št. 412/2013).

45.

Vendar so nemški carinski organi pri navedenem preverjanju ugotovili tudi, da so uvoženi izdelki izvirali iz družbe CWCI, torej od enega od proizvajalcev/izvoznikov, navedenih v Prilogi I k tej uredbi. Ta okoliščina je razvidna iz predložitvene odločbe in ji carinski urad ne nasprotuje. Zato so ti organi popravili napačno navedbo oznake TARIC.

46.

Nemški carinski organi so torej splošno (višjo) stopnjo protidampinške dajatve, ki se uporablja za uvoz izdelkov „vseh drugih družb“, uporabili zgolj zato, ker račun, priložen carinski deklaraciji, ni izpolnjeval zahtev obličnosti iz protidampinške ureditve, čeprav so ugotovili, da uvoženo blago izvira od proizvajalca/izvoznika, za uvoz katerega se je uporabljala nižja individualna stopnja.

47.

Po določitvi dokončne protidampinške dajatve v skladu z Izvedbeno uredbo št. 412/2013, čeprav je bila prepustitev blaga že odobrena, je družba Tigers nasprotovala uporabi protidampinške stopnje, ki se uporablja za uvoz izdelkov „vseh drugih družb“, in v okviru zahteve za vračilo zahtevala uporabo individualne protidampinške stopnje, ki se uporablja za uvoz izdelkov družbe CWCI. V okviru postopka vračila, ki – kot sem poudaril v točki 29 teh sklepnih predlogov – je v bistvu postopek za naknadno preverjanje deklaracije v smislu člena 78 carinskega zakonika, je družba Tigers končno predložila veljaven račun, skladen z zahtevami iz Priloge II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013.

48.

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da v skladu s sodno prakso člen 78 carinskega zakonika vzpostavlja postopek, ki carinskim organom omogoča, da po potrebi po uradni dolžnosti naknadno pregledajo carinsko deklaracijo, torej po odobritvi prepustitve blaga, na katero se nanaša taka deklaracija. ( 7 )

49.

V ta namen lahko ti organi, prvič, na podlagi člena 78(1) carinskega zakonika ponovno pregledajo carinsko deklaracijo, torej jo ponovno preučijo. ( 8 )

50.

Drugič, carinski organi lahko v skladu s členom 78(2) navedenega zakonika preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji.

51.

Sodišče je že večkrat pojasnilo, da je logika člena 78 carinskega zakonika, da se z uskladitvijo carinskega postopka z dejanskim položajem popravijo vsebinske napake in opustitve ter nepravilna razlaga prava, ki se uporablja. ( 9 )

52.

Ta logika je poleg tega skladna s ciljem istega zakonika, ki se v skladu z njegovo peto uvodno izjavo nanaša zlasti na zagotovitev pravilne uporabe davkov, ki jih določa. ( 10 )

53.

Sodišče je tako menilo, da če se pri ponovnem pregledu ali preverjanjih, ki so določena v členu 78(1) in (2) carinskega zakonika, izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, morajo carinski organi v skladu s členom 78(3) carinskega zakonika sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove podatke, s katerimi razpolagajo, tudi če je deklarant s svojim ravnanjem neposredno vplival na možnost carinskih organov za izvedbo preverjanj. ( 11 )

54.

Sodišče je menilo tudi, da morajo carinski organi v skladu s členom 78(3) carinskega zakonika sprejeti potrebne ukrepe za ureditev položaja, če se pri navedenem ponovnem pregledu ali preverjanjih izkaže, da cilji zadevnega carinskega postopka niso bili ogroženi. ( 12 )

55.

V obravnavani zadevi je, prvič, družba Tigers med postopkom, ki so ga nemški organi na zahtevo te družbe začeli na podlagi člena 78 carinskega zakonika, ( 13 ) predložila trgovinski račun, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013. Drugič, ob upoštevanju elementov iz spisa se zdi, da cilji zadevne protidampinške ureditve niso bili ogroženi.

56.

Namreč, kot sem poudaril v točki 45 teh sklepnih predlogov, nobenega dvoma ni – in ni sporno – da so izdelki, ki jih je uvažala družba Tigers, dejansko izvirali iz enega od podjetij iz Priloge I k navedeni izvedbeni uredbi in da bi bilo za njihov uvoz torej treba uporabiti individualno stopnjo protidampinške dajatve, ki se uporablja za uvoz izdelkov teh družb.

57.

V teh okoliščinah se zdi, da v obravnavani zadevi ni bilo nobenega tveganja izogibanja, kakršno je navedeno v uvodni izjavi 229 Izvedbene uredbe št. 412/2013, tako da pravilna uporaba protidampinških dajatev ni bila ogrožena. To okoliščino mora dokončno ugotoviti predložitveno sodišče.

58.

Ker ni bilo nikakršnega tveganja za ogrozitev ciljev zadevne protidampinške ureditve, carinskim organom nič ni preprečevalo, da za uskladitev carinskega postopka z dejanskim stanjem v skladu s posebno logiko člena 78 carinskega zakonika, navedeno v točki 51 teh sklepnih predlogov, upoštevajo predložitev veljavnega računa, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013, med postopkom, sproženim na podlagi tega člena.

59.

V zvezi s tem ugotavljam, da možnost, ki jo imajo carinski organi na podlagi člena 78(2) carinskega zakonika, da lahko analizirajo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na poznejše trgovske posle v zvezi z istim blagom, kaže, da lahko navedeni organi pri preverjanju, ki ga opravijo v skladu s to določbo, upoštevajo dokumente, ki niso bili priloženi carinski deklaraciji na podlagi člena 62(2) carinskega zakonika. Trditve carinskega urada, da zadnjenavedena določba preprečuje naknadno upoštevanje računa, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k Izvedbeni uredbi št. 412/2013, v okviru postopka, sproženega na podlagi člena 78 carinskega zakonika, torej ni mogoče sprejeti.

60.

Naj poleg tega poudarim, da rešitev, ki v okoliščinah brez tveganja izogibanja omogoča uskladitev carinskega postopka z dejanskim stanjem, tako da se naknadno upošteva veljaven račun, ni v nasprotju niti z določbami niti z duhom Izvedbene uredbe št. 412/2013, saj ta uredba v nasprotju z drugimi uredbami ( 14 ) ne določa trenutka, ko je treba predložiti tak račun.

61.

Poleg tega – kot je na obravnavi poudarila Komisija – je uporaba stopnje protidampinške dajatve, ki je višja od stopnje, dejansko določene za družbo, ki proizvaja uvožene izdelke, kadar ni tveganja izogibanja, v nasprotju s samim duhom naložitve protidampinške dajatve, saj presega cilj, da se odpravi škoda, povzročena z dampinškim uvozom.

62.

Vsi navedeni preudarki so v prid razlagi člena 1(3) Izvedbene uredbe št. 412/2013, v skladu s katero ta določba ne nasprotuje temu, da lahko uvoznik v položaju, v katerem ni tveganja izogibanja in ogrozitve pravilne uporabe protidampinških dajatev, za določitev dokončne protidampinške dajatve v okviru postopka, začetega na podlagi člena 78 carinskega zakonika, naknadno predloži veljaven trgovinski račun, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k isti izvedbeni uredbi. Če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, potrebni za pridobitev individualne stopnje protidampinške dajatve, carinski organi v takem primeru v skladu s členom 78(3) carinskega zakonika ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov ( 15 ) sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer se upošteva predložitev tega računa.

63.

Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Finanzgericht München (finančno sodišče v Münchnu, Nemčija), odgovori:

„Člen 1(3) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 412/2013 z dne 13. maja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz keramične namizne in kuhinjske posode s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne nasprotuje temu, da lahko uvoznik v položaju, v katerem ni tveganja izogibanja in ogrozitve pravilne uporabe protidampinških dajatev, za določitev dokončne protidampinške dajatve v okviru postopka, začetega na podlagi člena 78 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000, naknadno predloži veljaven trgovinski račun, ki je skladen z zahtevami iz Priloge II k navedeni izvedbeni uredbi. Če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, potrebni za pridobitev individualne stopnje protidampinške dajatve, carinski organi v takem primeru v skladu s členom 78(3) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2700/2000, ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer se upošteva predložitev tega računa.“

„1.

Ime in položaj uradnika subjekta, ki je izdal trgovinski račun.

2.

Naslednja izjava: ‚Podpisani potrjujem, da je (količina) keramične namizne in kuhinjske posode, prodane za izvoz v Evropsko unijo, ki jo zajema ta račun, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v/na (zadevna država). Izjavljam, da so informacije, ki jih vsebuje ta račun, popolne in resnične.‘

3.

Datum in podpis.“