8.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 5/8

1.

Člen 299 PDEU je treba razlagati tako, da ne določa, katero nacionalno sodišče je pristojno za presojo pravnih sredstev glede izvršbe aktov Komisije, ki osebam – pri čemer so države izvzete – nalagajo denarno obveznost in ki so v skladu s tem členom izvršilni naslov, ampak ta določitev na podlagi načela procesne avtonomije sodi na področje nacionalnega prava, pri čemer pa ta določitev ne sme ovirati uporabe in učinkovitosti prava Unije.

Nacionalno sodišče mora ugotoviti, ali uporaba nacionalnih postopkovnih pravil, ki urejajo pravna sredstva, ki zadevajo izvršbo aktov iz člena 299 PDEU, ni diskriminatorna z vidika postopkov za obravnavo podobnih nacionalnih sporov in ali poteka tako, da vračilo zneskov, ki jih zadevajo ti akti, ni težje izvedljivo kot v primerljivih primerih, v katerih se uporabijo ustrezajoče nacionalne določbe.

2.

Člen 299 PDEU ter Uredbo Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah strukturnih skladov in njihovi učinkovitosti in o usklajevanju njihovih dejavnosti med njimi samimi ter s projekti Evropske investicijske banke in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti, Uredbo Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih strukturnih skladov med njimi samimi in s projekti Evropske investicijske banke in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti in Uredbo Sveta (EGS) št. 4256/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 v zvezi z Usmerjevalnim oddelkom Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) je treba razlagati tako, da – v okoliščinah, kakršne so obravnavane v postopku v glavni stvari – ne določajo oseb, zoper katere je mogoča izvršba na podlagi odločbe Komisije, s katero se zahteva povračilo plačanih zneskov in ki je izvršilni naslov.

Te osebe mora določiti nacionalno pravo, pri čemer morata biti spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti.