22.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 68/34

—

razveljavi Sklep Sveta (SZVP) 2015/1781 z dne 5. oktobra 2015 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini ter Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 2015/1777 z dne 5. oktobra 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko, in

—

toženi strani naloži plačilo stroškov.

1.

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom zatrjuje, da Svet ni uporabil ustrezne pravne podlage. Člen 29 PDEU ni bil ustrezna pravna podlaga za izpodbijani sklep, ker v pritožbi proti tožeči stranki ni bila opredeljena kot posameznik, ki je ogrožal pravno državo ali kršil človekove pravice v Ukrajini (v smislu členov 21(2) in 23 PEU). Ker je sklep neveljaven, se Svet pri sprejetju izpodbijanega sklepa ni mogel sklicevati na člen 215(2) PDEU. V času naložitve omejevalnih ukrepov proti tožeči stranki zadnjenavedena v okviru sodnega postopka ni bila obtožena, da je s svojimi ravnanji ogrožala pravno državo ali kršila kakršnokoli človekovo pravico v Ukrajini. Omejevalni ukrepi dejansko potrjujejo, da so ukrajinski organi s svojim obravnavanjem tožeče stranke ogrožali pravno državo.

2.

Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom zatrjuje, da je Svet s tem, da je ugotovil, da je tožeča stranka izpolnjevala merila za uvrstitev na seznam, storil očitno napako pri presoji. Trditve, ki jih je glavni državni tožilec predložil Svetu, so bile preveč splošne in niso bile podprte z nobenimi (še manj pa konkretnimi) dokazi o kakršnemkoli sodnem postopku proti tožeči stranki. Tožeča stranka je opozorila na napake pri obtožbah preden so bili naloženi omejevalni ukrepi, Svet pa od ukrajinskih organov ni prejel odgovorov in potrebnih dokazov. Svet je s tem, da je sprejel trditve, kot so bile navedene, storil napako, vsaj zaradi neobstoja sodnega postopka v Ukrajini, ki bi bil v skladu z evropskimi standardi.

3.

Tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom zatrjuje, da je Svet kršil pravico tožeče stranke do obrambe in pravico do učinkovitega sodnega postopka. Svet ima v ponovljenem postopku povečano dolžnost, da opravi temeljito preiskavo organa, ki je podal predlog za ukrepe, in da te informacije zagotovi zadevni osebi. V tem postopku je bila ta dolžnost kršena.

4.

Tožeča stranka s četrtim tožbenim razlogom zatrjuje, da Svet tožeči stranki ni v zadostni meri obrazložil njene uvrstitve. Obrazložitev, ki jo je podal, ni bila dovolj obrazložena in natančna.

5.

Tožeča stranka s petim tožbenim razlogom zatrjuje, da je Svet resno kršil temeljne pravice tožeče stranke v zvezi z lastnino in ugledom. Omejevalni ukrepi so bili naloženi brez ustreznih zaščitnih ukrepov, ki bi tožeči stranki omogočali, da bi Svetu svoj primer učinkovito obrazložila. Omejevalni ukrepi niso omejeni na nobeno določeno lastnino, za katero bi se štelo, da predstavlja nezakonito pridobljena državna sredstva, niti niso omejeni na znesek sredstev, ki naj bi bila nezakonito pridobljena.

6.

Tožeča stranka s šestim tožbenim razlogom zatrjuje, da če bi Svet upravičeno menil, da je mogoče merila za uvrstitev razširiti na kakršnokoli preiskavo, ki ni povezana s sodnim postopkom, bi bila merila nesorazmerna in nezakonita.