15.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 59/23


Tožba, vložena 19. novembra 2015 – Guardian Europe/Evropska unija

(Zadeva T-673/15)

(2016/C 059/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Guardian Europe Sàrl (Bertrange, Luksemburg) (zastopnika: F. Louis, odvetnik, in C. O’Daly, Solicitor)

Tožena stranka: Evropska unija, ki jo zastopata Evropska komisija in Sodišče EU

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

(1) se tožeči stranki dodeli odškodnina za škodo, povzročeno zaradi tega, ker Splošno sodišče ni odločilo v razumnem roku in znaša: (a) stroški garancije 936 000 EUR; (b) oportunitetni stroški/izguba dobička 1 671 000 EUR; in (c) nepremoženjska škoda 14,8 milijona EUR;

(2) naloži obresti na zneske, predlagane pod točko (1) zgoraj, če je to upoštevno, po povprečni obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka v upoštevnem času operacij glavnega financiranja, povečani za dve odstotni točki;

(3) se tožeči stranki dodeli odškodnina za škodo, povzročeno zaradi kršitve načela enakega obravnavanja s strani Komisije in Splošnega sodišča, ki znaša: (a) stroški garancije 1 547 000 EUR; (b) oportunitetni stroški/izguba dobička 9 292 000 EUR; in (c) nepremoženjska škoda 14,8 milijona EUR;

(4) naloži obresti na zneske, predlagane pod točko (3) zgoraj, če je to upoštevno, po povprečni obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka v upoštevnem času operacij glavnega financiranja, povečani za dve odstotni točki; in

(5) naloži toženi stranki plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožeča stranka ima pravico do odškodninskega zahtevka zoper Evropsko unijo na podlagi členov 268 in 340, drugi odstavek, PDEU, ker je Splošno sodišče kršilo njene pravice do sojenja v razumnem času iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožeči stranki so bile zaradi neobstoja sojenja v razumnem času povzročene tri vrste škode, med 12. februarjem 2010 in 27. septembrom 2012: (1) povečani stroški v zvezi z bančno garancijo za znesek globe, ki je tožeča stranka ni takoj plačala Komisiji, zaradi česar je bila sprejeta Odločba št. C(2007)5791 final z dne 28. novembra 2007 v zadevi COMP/39165 – ravno steklo; (2) oportunitetni stroški, ker je bila nizka obrestna mera na znesek globe, prepozno vrnjene tožeči stranki, na podlagi sodbe Sodišča iz leta 2014, veliko nižja od morebitnega donosa, ki bi ga tožeča stranka lahko dosegla, če bi ta denar namesto, da ga je plačala Komisiji leta 2008, naložila v svoje poslovanje; in (3) nepremoženjska škoda, ker je bila v odločbi tožeči stranki, novembra 2007, napačno naložena najvišja globa in ker Splošno sodišče ni odločilo v razumnem času in je to prepozno popravilo Sodišče novembra 2014.

2.

Drugi tožbeni razlog: tožeča stranka ima pravico do odškodninskega zahtevka zoper Evropsko unijo na podlagi členov 268 in 340, drugi odstavek, PDEU, ker sta Evropska komisija in Splošno sodišče očitno kršila načelo enakega obravnavanja in tožečo stranko obravnavala diskriminatorno. Odločba št. C(2007)5791 final z dne 28. novembra 2007 v zadevi COMP/39165 – Ravno steklo, je napačno izključila lastno prodajo med izračunom glob, naloženih na druge naslovnike odločbe in ni odpravila nastale diskriminacije zoper tožečo stranko, ki kot neintegrirani proizvajalec ni imela nobene lastne prodaje. Splošno sodišče je napako Komisije še podkrepilo s tem, da je izključitvi te lastne prodaje ugodilo. To napako je popravilo šele Sodišče novembra 2014, ko je znižalo globo za 44,4 milijonov. Vendar to znižanje ni nadomestilo škode tožeči stranki za obdobje od novembra 2007 do novembra 2014, ki ji je bila povzročena s tem, da ji je bila napačno naložena višja globa, kar je nakazovalo na to, da nosi posebno odgovornost za kartel ravnega stekla in so bili naloženi dodatni finančni stroški. Nezakonito ravnanje Komisije in Splošnega sodišča je tožeči stranki povzročilo enake tri vrste škode, kot so bile navedene v prvem tožbenem razlogu, vendar v daljšem obdobju od novembra 2007 do novembra 2014.