12.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 337/19


Tožba, vložena 10. julija 2015 – Germanwings/Komisija

(Zadeva T-375/15)

(2015/C 337/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Germanwings GmbH (Köln, Nemčija) (zastopnik: A. Martin-Ehlers, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Odločbo Komisije z dne 1. oktobra 2014 v zadevi SA.27339 (2012/C) (ex 2011/NN) – letališče Zweibrücken in letalske družbe, ki uporabljajo to letališče – razglasi za nično, in sicer

člen 1(2) v delu, v katerem je omenjena pogodba z družbo Germanwings GmbH iz leta 2006; in

člen 3(3)(e);

Odločbo Komisije z dne 11. maja 2015, GESTDEM 2015/1288 razglasi za nično;

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v zvezi s prvim tožbenim predlogom v bistvu trdi naslednje:

1.

Napačna oziroma nepopolna predstavitev dejanskega stanja

Na tem mestu tožeča stranka očita, da je tožena stranka napačno, protislovno oziroma nepopolno predstavila dejansko stanje.

2.

Napačna obrazložitev

V zvezi s tem tožeča stranka zlasti očita, da stroški infrastrukture, ki jih je Komisija dodelila pogodbi med tožečo stranko in upravljavcem letališča Zweibrücken iz leta 2006, niso bili razčlenjeni.

3.

Neobstoj zneskov, ki jih je treba izterjati od tožeče stranke

Tožeča stranka na tem mestu trdi, da tožena stranka ni preverila dodelitve zadevnih stroškov infrastrukture. Dalje, to, da je Komisija te stroške dodelila pogodbi, ki jo je leta 2006 sklenila tožeča stranka, naj ne bi bilo pravno dopustno, ker naj bi bilo v nasprotju z dotedanjo prakso odločanja Komisije in naj ta ne bi upoštevala javno dostopnega dejanskega stanja. Podredno, v zvezi s tem trdi, da bi morali biti dodeljeni bistveno nižji stroški.

4.

Komisija ni obrazložila, zakaj gre za državna sredstva

Tožeča stranka na tem mestu trdi, da Komisija ni obrazložila, zakaj gre v obravnavanem primeru za državno pomoč.

5.

Podredno, varstvo legitimnih pričakovanj

Najprej tožeča stranka v zvezi s tem tožbenim predlogom podredno trdi, da je morebitna izterjava domnevnih državnih pomoči v nasprotju z načelom legitimnih pričakovanj.

V zvezi z drugim tožbenim predlogom tožeča stranka v bistvu navaja, da izpodbijana odločba ni zadostno obrazložena in da je Komisija napačno razlagala člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 (1).


(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).