1

Sorouch Mahdavi Sabet je 25. decembra 2011 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13 zvezek 27, str. 142) vložil prijavo za registracijo modela Skupnosti pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Zahteval je priznanje prednostne pravice na podlagi prejšnje prijave v Franciji, 30. junija 2011.

2

Model, katerega registracija je bila zahtevana (v nadaljevanju: izpodbijani model), je naslednji vzorec ali model:

3

V skladu z zahtevo za registracijo naj bi se izpodbijani model uporabljal za „torbe za telefone, torbe za prenosne računalnike, etuij[e] (za mobilnike), etuij[e] za računalnike, etuij[e] za mobilnike“ iz razreda 03.01 v smislu Locarnskega aranžmaja o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele z dne 8. oktobra 1968, kakor je bil spremenjen.

4

EUIPO je izpodbijani model 25. decembra 2011 registriral pod številko 001968496–0002, z datumom prednostne pravice 30. junij 2011. Ta model je bil objavljen v Biltenu modelov Skupnosti št. 35/2012 z dne 17. februarja 2012.

5

Tožeča stranka, Claus Gramberg, je 4. maja 2012 pri EUIPO na podlagi člena 52 Uredbe št. 6/2002 vložil zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela, ker ni novost. Po navedbah tožeče stranke ta pod znamko mumbi trži dodatke za mobilnike, med drugim etuije za te naprave, zlasti na portalu za spletno prodajo „amazon.de“, pri čemer je kot ime prodajalca navedeno HandyNow.

6

V podporo svoji zahtevi za ugotovitev ničnosti je tožeča stranka navedla, da je bil izpodbijani model razkrit pred datumom prednostne pravice, 30. junija 2011, v teh okoliščinah:

7

Tožeča stranka je navedla, da dokumenti, priloženi k njeni zahtevi za ugotovitev ničnosti, navedeni v točki 6 zgoraj, dokazujejo razkritje izpodbijanega modela pred datumom prednostne pravice, ki je 30. junij 2011, in da to potrjujejo ti dokumenti:

8

Oddelek za izbris je 22. januarja 2013 ugotovil ničnost izpodbijanega modela zaradi neobstoja njegove individualne narave v skladu s členom 6 Uredbe št. 6/2002 in členom 25(1)(b) iste uredbe. Kar zadeva razkritje, je oddelek za izbris menil, da so priloge od D 1 do D 11 k zahtevi za ugotovitev ničnosti pomenile veljaven dokaz te zahteve, ob upoštevanju dejstva, da so bile datirane pred datumom prednostne pravice, 30. junijem 2011, in da S. Mahdavi Sabet ni dokazal, da je do razkritja prišlo v skladu s pogoji, ki so navedeni v členu 7(2) Uredbe št. 6/2002.

9

S. Mahdavi Sabet je 8. marca 2013 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 pri EUIPO zoper odločbo oddelka za izbris vložil pritožbo.

10

V svojih stališčih v zvezi s to pritožbo, predstavljenih 30. oktobra 2013, je tožeča stranka, poleg dokazov, ki jih je predložila v upravnem postopku pred oddelkom za izbris (priloge od D 1 do D 13 k zahtevi za ugotovitev ničnosti), predložila te tri nove dokaze:

11

Tretji odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 13. januarja 2015 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za izbris in zavrnil zahtevo za ugotovitev ničnosti. V bistvu je menil, da dokazi niso bili zadostni za dokaz razkritja izpodbijanega modela pred 30. junijem 2011.

12

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

13

EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:

14

EUIPO izpodbija dopustnost dokazov, ki jih je tožeča stranka prvič predložila pred Splošnim sodiščem. Trdi, da tožeča stranka v tožbi na novo podrobno navaja dejstva in predlaga številne nove dokaze (priloge od A 2 do A 27 k tožbi), ki niso bili navedeni v postopku pred EUIPO. S sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso Splošnega sodišča EUIPO meni, da nove navedbe dejstev in dokazov ni mogoče upoštevati, ker naj bi spreminjali predmet spora.

15

Tožeča stranka trdi, da bi moralo Splošno sodišče upoštevati sporne dokaze, saj naj ti ne bi spreminjali predmeta spora, ampak naj bi zgolj podrobneje in natančneje obrazložili predhodni opis dejanskega stanja.

16

Poudariti je treba, da tožeča stranka ne izpodbija, da so bili dokazi, navedeni v prilogah od A 2 do A 27 tožbe, prvič predloženi pred Splošnim sodiščem. Ti dokazi očitno pomenijo nove dokaze, ki jih odbor za pritožbe ni imel ob sprejetju izpodbijane odločbe.

17

Zadevnih prilog, ki so bile prvič predložene pred Splošnim sodiščem, in njihovega opisa v novi navedbi dejstev v tožbi, torej ni mogoče upoštevati. Namen tožb pred Splošnim sodiščem je namreč nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe pri EUIPO v smislu člena 61 Uredbe št. 6/2002, tako da preučevanje dejanskih okoliščin ob upoštevanju dokumentov, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem, ni njegova naloga (sodba z dne 13. novembra 2012, Antrax It/UUNT – THC (Radiatorji za ogrevanje), T‑83/11 in T‑84/11, EU:T:2012:592, točka 28). V teh okoliščinah je treba kot nedopustne zavreči priloge od A 2 do A 27 k tožbi in novo navedbo dejstev, ki opisuje te priloge, kakor je navedena v tožbi.

18

Tožeča stranka v podporo svojemu predlogu navaja tri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 5(1)(b) Uredbe št. 6/2002 in člena 7(1) navedene uredbe. Drugi tožbeni razlog se nanaša na „bistvene kršitve postopka“. Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da naj odbor za pritožbe ne bi upošteval okoliščine, da S. Mahdavi Sabet ne more veljavno zahtevati prednosti izpodbijanega modela.

19

V okviru prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 5(1)(b) Uredbe št. 6/2002 in člena 7(1) navedene uredbe, tožeča stranka navaja, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da izpodbijani model ni bil predmet predhodnega razkritja, ki bi lahko oviralo njegovo novost. Natančneje, odbor za pritožbe naj bi napačno presodil dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, ker je zanikal vsakršno njihovo dokazno vrednost. Dejansko naj bi predloženi dokumenti zanesljivo dokazovali, da je bil izpodbijani model že razkrit pred njegovo registracijo v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002.

20

EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke. V bistvu meni, da tožeča stranka skrajša dolga pojasnila odbora za pritožbe in jih ne zavrača.

21

V skladu s členom 7(1) Uredbe št. 6/2002 se model šteje za dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred datumom, na katerega je bil videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo, prvič dostopen javnosti, razen če ti dogodki v običajnem poteku poslovanja ne bi mogli utemeljeno postati znani specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Evropski uniji.

22

V skladu s sodno prakso se model šteje za dostopen javnosti, ko stranka, ki zatrjuje razkritje, dokaže dogodke, ki utemeljujejo obstoj tega razkritja. Da bi to domnevo ovrgla, mora, nasprotno, stranka, ki razkritje izpodbija, pravno zadostno dokazati, da bi okoliščine v obravnavani zadevi lahko utemeljeno ovirale to, da ti dogodki ob običajnem poteku poslovanja postanejo znani specializiranim krogom zadevnega področja (sodba z dne 21. maja 2015, Senz Technologies/UUNT – Impliva (dežniki), T‑22/13 in T‑23/13, EU:T:2015:310, točka 26).

23

Razkritje prejšnjega modela ne more biti dokazano z verjetnostjo ali domnevami, temveč mora temeljiti na konkretnih in objektivnih dokazih, ki dokazujejo dejansko razkritje predhodnega modela na trgu (glej sodbo z dne 9. marca 2012, Coverpla/UUNT – Heinz-Glas (Steklenička), T‑450/08, neobjavljena, EU:T:2012:117, točka 24 in navedena sodna praksa).

24

Iz sodne prakse tudi izhaja, da je treba dokaze, ki jih je predložil vložnik zahteve za ugotovitev ničnosti, oceniti z medsebojno primerjavo. Namreč, čeprav morda nekateri od teh dokazov sami zase ne zadostujejo kot dokaz razkritja predhodnega modela, pa to ne pomeni, da ti v povezavi z drugimi dokumenti ali podatki ne bi mogli prispevati k oblikovanju dokaza o razkritju (sodba z dne 9. marca 2012, Coverpla/UUNT – Heinz-Glas (Steklenička), T‑450/08, neobjavljena, EU:T:2012:117, točka 25).

25

Poleg tega je treba za presojo dokazne vrednosti takega dokumenta preveriti verjetnost in resničnost podatkov, ki jih vsebuje. Upoštevati je treba zlasti izvor dokumenta, okoliščine njegove izdelave in njegovega naslovnika ter se vprašati, ali se glede na njegovo vsebino zdi razumen in zanesljiv (glej sodbo z dne 9. marca 2012, Coverpla/UUNT – Heinz-Glas (Steklenička), T‑450/08, neobjavljena, EU:T:2012:117, točka 26 in navedena sodna praksa).

26

Poudariti je treba, da iz veljavnih predpisov Unije, ki se uporabljajo za modele Skupnosti, izhaja, po eni strani, da je vložnik zahteve za ugotovitev ničnosti prost pri izbiri dokaza, za katerega meni, da ga je primerno predložiti UUNT v podporo svoji zahtevi za ugotovitev ničnosti, in, po drugi strani, da mora EUIPO preučiti vse dokaze za ugotovitev, ali so dejansko dokaz razkritja prejšnjega modela (glej v tem smislu sodbi z dne 9. marca 2012, Coverpla/UUNT – Heinz-Glas (Steklenička), T‑450/08, neobjavljena, EU:T:2012:117, točke od 21 do 23, in z dne 14. julija 2016, Thun 1794/EUIPO – Adekor (dekorativni grafični simboli), T‑420/15, neobjavljena, EU:T:2016:410, točka 26).

27

Tožeča stranka se je pred Splošnim sodiščem, da bi dokazala, da je bil izpodbijani model že razkrit javnosti pred njegovo registracijo s strani EUIPO, z datumom prednostne pravice z dne 30. junija 2011, med dokazi, predloženimi pred odborom za pritožbe, sklicevala na priloge D 2, D 3, D 4a, D 4b, D 5, D 6, od D 7 do D 9 in D 11 k svoji zahtevi za ugotovitev ničnosti ter prilogi D 6b in D 14 k njenim stališčem pred odborom za pritožbe.

28

Ti dokazi so zaslonski posnetki spletne strani „amazon.de“ (priloge D 2, D 4a, D 4b in D 11), račun (priloga D 3) elektronski dokument s sliko etuija (priloga D 5), tri elektronska sporočila, ki so vsebovala biltene (priloge od D 7 do D 9), dve izjavi tretje osebe (prilogi D 6 in D 6b) ter izjava same tožeče stranke (priloga D 14).

29

Na podlagi teh dokazov in ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točkah od 22 do 26 zgoraj je treba presoditi, ali je odbor za pritožbe utemeljeno menil, da izpodbijani model ni bil razkrit pred 30. junijem 2011, kar bi lahko oviralo njegovo novost.

30

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je odbor za pritožbe zavrnil dokazno vrednost vseh dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka.

31

Po mnenju odbora za pritožbe zaslonski posnetki spletne strani „amazon.de“ (priloge D 2, D 4a, D 4b in D 11) nimajo dokazne vrednosti, v glavnem zato, ker niso bili zanesljivi in bi jih bilo treba obravnavati z nezaupanjem, saj vsak od teh zaslonskih posnetkov, z datumi 26. maj, 15. in 27. junij 2011, vsebuje glavo s številnimi dodatnimi informacijami, ki jih običajno zaslonski posnetki spletnih strani ne vsebujejo. Tožeča stranka pa naj ne bi pojasnila, kateri postopek ji je omogočil natisniti vsebino spletne strani, stare eno leto (priloge D 2, D 4a in D 4b). Prav tako naj ne bi odgovorila na trditev S. Mahdavija Sabeta, da je bil, ko je po spletu iskal modele etuijev z opisnimi izrazi, ki se uporabljajo v ponudbi za prodajo iz Priloge D 4b, prikazan povsem drugačen etui. Poleg tega, kar zadeva zaslonski posnetek spletne strani iz priloge D 11, je odbor za pritožbe poudaril, da datum začetka prodaje etuija na spletu ni ustrezal datumu dejanske prodaje izdelka, ki mu je bil ta etui namenjen (priloga D 11). Zaslonski posnetki zadevne spletne strani prav tako ne morejo pomeniti dokaza o razkritju, saj niso vsebovali nobene slike (priloga D 2) ali samo nejasno sliko (prilogi D 4a in D 11).

32

Za račun z dne 30. maja 2011, ki ga je na svojo stranko (priloga D 3) naslovilo podjetje tožeče stranke, HandyNow, in ki je namenjen dokazovanju prodaje enega od etuijev, navedenih zlasti v Prilogi D 2, je odbor za pritožbe prav tako menil, da nima dokazne vrednosti, ker naj opis proizvoda z besedami ne bi zadostoval za dokazovanje razkritja.

33

Odbor za pritožbe je prav tako zavrnil elektronski dokument s sliko etuija z dne 26. maja 2011 (priloga D 5), ki je bil domnevno uporabljen v Prilogi D 4a, kot dokaz razkritja, ker tožeča stranka ni pojasnila, kako je ta dokument nastal in kaj ga povezuje s prilogo D 4a, niti koliko je bilo z njim mogoče dokazati razkritje zadevnega etuija.

34

Elektronske dopise z dne 15., 22. in 29. junija 2011, ki so vsebovali biltene, ki naj bi jih tožeča stranka prejela od družbe, ki se ukvarja s spletno prodajo, Alibaba.com (priloge od D 7 do D 9), je odbor za pritožbe zavrnil, prvič, ker so bile slike preveč nejasne in torej niso omogočale vzpostavitve povezave z izpodbijanim modelom, drugič, ker elektronska sporočila niso bila zanesljiva zaradi neobičajnih informacij v njihovih glavah, in tretjič, ker so ta sporočila kvečjemu pričala o zasebnem dopisovanju med dvema osebama.

35

Odbor za pritožbe je menil, da izjavi tretjih oseb, ki potrjujeta nakup, s strani tožeče stranke, etuija za mobilnik Samsung i9100 (priloga D 6 in priloga D 6b) prav tako nista mogli potrditi trditev tožeče stranke. Odbor za pritožbe je navedel, da je bila slika, prikazana na dveh zadevnih prilogah nejasna, da izjava kot taka ni zadostovala za dokaz razkritja izpodbijanega modela ter da je dokazovala kvečjemu obstoj trgovinskega posla med dvema osebama. Kar zadeva posebej prilogo D 6b, je odbor za pritožbe ugotovil, da ni šlo za francosko različico priloge D 6, kot je trdila tožeča stranka, temveč za dokument, ki je bil na novo izdan in podpisan. Poleg tega naj na tem dokumentu ne bi bilo datuma in naj ne bi bilo navedeno ime kupca.

36

Za izjavo tožeče stranke, ki potrjuje, da zaslonski posnetki spletnih strani, o zanesljivosti katerih je podvomil S. Mahdavi Sabet, „niso bili spremenjeni niti glede datuma, niti glede elementov slike“ (priloga D 14), je odbor za pritožbe ugotovil, da je nezadosten dokaz, glede na obstoj tehničnih informacijskih smernic v glavi teh zaslonskih posnetkov in tudi glede na obstoj različnih modelov etuijev z isto oznako.

37

Splošno sodišče meni, da je treba v obravnavanem primeru, glede na naravo dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, da bi dokazala razkritje izpodbijanega modela pred 30. junijem 2011, preučiti presojo dokazne vrednosti, ki jo je opravil odbor za pritožbe, prvič, v zvezi z zaslonskimi posnetki spletne strani „amazon.de“ (priloge D 2, D 4a, D 4b in D 11) in, drugič, glede elektronskih sporočil z dne 15., 22. in 29. junija 2011, ki so zajemala biltene portala Alibaba.com za spletno prodajo (priloge od D 7 do D 9).

38

Splošno sodišče ugotavlja, da se trditve tožeče stranke v zvezi s presojo, ki jo je opravil odbor za pritožbe glede dokazne vrednosti zaslonskih posnetkov spletne strani „amazon.de“ iz prilog D 2, D 4a, D 4b in D 11, v bistvu nanašajo na tri očitke v zvezi s tem, najprej, da naj odbor za pritožbe ne bi priznal dokazne vrednosti teh prilog zaradi očitno neobičajne glave in naj ne bi upošteval pojasnil tožeče stranke v zvezi s to glavo, nato, da naj odbor za pritožbe ne bi upošteval ponudb za prodajo na spletni strani „amazon.de“ z navedbo natančnih datumov in, nazadnje, da naj bi odbor za pritožbe napačno zavrnil zaslonski posnetek, ki je prikazoval ponudbo na spletni strani „amazon.de“, ki je bil predložen v prilogi D 11.

39

Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe napačno zavrnil ponudbe za prodajo, ki so na spletni strani „amazon.de“ in so prikazane v prilogah D 2, D 4a in D 4b zaradi suma v zvezi s točnostjo vsebine teh ponudb, zlasti zaradi obstoja v teh prilogah očitno neobičajne glave s številnimi dodatnimi informacijami, in zato, ker tožeča stranka ni pojasnila postopka, po katerem je lahko natisnila vsebino spletne strani, stare eno leto.

40

Tožeča stranka v zvezi s tem ponovno navaja svojo trditev, ki jo je že navedla pred EUIPO, da se „vse informacije iz naslova […] pojavljajo pri arhiviranju“. Meni, da je uporaba sistema arhiviranja s strani trgovcev, kakršen je tudi ona, ki na spletu množično ponujajo proizvode, splošno znana in bi jo odbor za pritožbe moral upoštevati na lastno pobudo.

41

EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke. Trdi, da odbor za pritožbe ni priznal zadostne dokazne vrednosti dokumentov s spletne strani „amazon.de“ iz prilog D 2, D 4a in D 4b ne samo zaradi glav teh dokumentov, temveč tudi iz drugih razlogov, kot sta zelo slaba kakovost vizualne reprodukcije zadevnega etuija in možnost prirejanja spletnih vsebin v katerem koli trenutku.

42

V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da je odbor za pritožbe zavrnil priloge D 2, D 4a in D 4b zaradi obstoja očitno neobičajne glave ter neobstoja pojasnila tožeče stranke v zvezi s to glavo, s tem da je štel, da je bilo zaslonske posnetke spletnih strani mogoče kadar koli spremeniti ali pa jih je bilo težko preveriti, tako da samo tiskanje spletne strani ne more samodejno pomeniti verodostojnosti njene vsebine.

43

Tudi ob domnevi, da bi lahko razumno šteli, kot je to storil odbor za pritožbe, da je mogoče vsebino spletne strani kadar koli spremeniti in da je to vsebino naknadno težko preveriti, pa takšnih ugotovitev ni mogoče uporabiti za ponudbe za prodajo iz prilog D 4a in D 4b.

44

Ugotoviti je namreč treba, prvič, da se tožeča stranka s tem, da izpodbija odgovor odbora za pritožbe v zvezi z dvomi S. Mahdavija Sabeta glede zanesljivosti priloge D 4b, sklicuje na „referenčno številko, ki ustreza eni sami ponudbi“, in drugič, da ta priloga dejansko vsebuje takšno številko, in sicer številko ASIN B0058COLXM, in to neposredno pred navedbo datuma razpoložljivosti ponudbe na strani spletne prodaje „amazon.de“.

45

Kot je tožeča stranka navedla v odgovoru na ukrepe procesnega vodstva, je številka ASIN edinstvena referenčna številka, ki se dodeli vsakemu artiklu, ki je naveden v katalogu, kar omogoča identifikacijo tega artikla na platformi za spletno prodajo Amazon. V skladu s spletno stranjo „pomoč Amazon“, se številka ASIN, ki je dodeljena za vsak artikel, ustvari, ko je izdelek prvič v katalogu Amazon, in je prepovedano ustvariti novo številko ASIN za izdelek, ki se na spletni strani Amazon že ponuja. Če na isti spletni strani prodajalec družbi Amazon posreduje podatke o izdelku, se zato samodejno preveri, ali že obstaja spletna stran izdelkov ali spletna stran za prodajo s številko ASIN za izdelek, ki ga prodajalec želi ponujati za prodajo.

46

Ker EUIPO teh navedb tožeče stranke v odgovor na ukrepe procesnega vodstva ni izpodbijal, Splošno sodišče ne vidi nobenega razloga, da jih ne uporabi tudi za prilogo D 4a, v kateri je tudi zadevni proizvod označen s svojo številko ASIN. Ker je bila torej edinstvena številka ASIN posebej ustvarjena za opis vsakega izdelka iz kataloga Amazon, odbor za pritožbe ni mogel utemeljeno trditi, da je bilo informacije iz prilog D 4a in D 4b v zvezi z zadevnimi etuiji, vključno z njihovim opisom, sliko ter časom začetka njihove prodaje, kadar koli mogoče spremeniti ali da so bile te težko preverljive.

47

Trditve EUIPO ne morejo izpodbiti te ugotovitve.

48

Prvič, EUIPO trdi, da z navedbo posebnih referenčnih številk, ki se dodelijo eni sami ponudbi za prodajo, tožeča stranka ni pojasnila, da so bile to številke ASIN. To trditev je treba zavrniti.

49

Ni namreč nobenega razloga za ugotovitev, da obstaja druga posebna referenčna številka za ponudbe za prodajo, ki so predstavljene na spletni strani „amazon.de“. Poleg tega EUIPO ne navaja niti neobstoja številk ASIN za opis izdelkov, ki se prodajajo na spletni strani Amazon, niti druge številke, ki bi jo bilo treba šteti za posebno referenčno številko, dodeljeno izdelkom, ki se prodajajo na tej spletni strani.

50

Drugič, EUIPO meni, da pomena številk ASIN ni mogoče šteti za splošno znanega, tako da bi tožeča stranka morala podati dodatna pojasnila o teh številkah. Te trditve ni mogoče sprejeti.

51

Poudariti je treba, da je tožeča stranka v svojih pripombah z dne 30. oktobra 2013 v zvezi s pritožbo, ki jo je S. Mahdavi Sabet vložil pri odboru za pritožbe, navedla dve prilogi s številkama ASIN, in sicer B0052TD 5OM in B005RFUT 72, in to, „da bi si ustvarila sliko o pravilnosti informacij“.

52

Tožeča stranka s takšnim pojasnilom res ni pojasnila niti načina, kako se številke ASIN sestavljajo, niti načinov njihove dodelitve s strani prodajne spletne strani Amazon, temveč je poudarila pomen, ki se lahko prizna prilogam, ki zajemajo te številke ASIN, s čimer se lahko dokaže njihova verodostojnost.

53

Tretjič, UUNT trdi, da ne razume, kako bi lahko številke ASIN omajale trditve odbora za pritožbe glede neobstoja dokazne vrednosti, med drugim, prilog D 4a in D 4b.

54

Iz razlogov, navedenih v točki 46 zgoraj, obstoj – v prilogah D 4a in D 4b – edinstvene številke, dodeljene eni sami ponudbi, nujno priča o zanesljivosti navedenih prilog za dokazovanje razkritja izpodbijanega modela pred 30. junijem 2011.

55

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji s tem, da ni upošteval prilog D 4a in D 4b zaradi sumov glede njihove zanesljivosti, ne da bi bilo treba preučiti očitke tožeče stranke v zvezi s tem, da naj odbor za pritožbe ne bi upošteval njenega pojasnila v zvezi z očitno neobičajno glavo teh prilog. V zvezi s prilogo D 2, Splošno sodišče ugotavlja, da ker ta ni vsebovala številke ASIN in ker tožeča stranka ni predložila nobenega drugega elementa, ki bi dokazoval njeno zanesljivost, odbor za pritožbe tej prilogi upravičeno ni priznal nobene dokazne vrednosti.

56

Tožeča stranka trdi, da naj odbor za pritožbe s tem, da je izrazil dvom o pristnosti dokumentov iz prilog D 2, D 4a in D 4b, ne bi upošteval dejstva, da so ponudbe za prodajo, ki so predlagane na spletni strani „amazon.de“ in navedene v prilogah D 4a in D 4b zajemale navedbo „Naprodaj na ‚amazon.de‘ od:“, pri čemer je kot datum za zadevne ponudbe naveden 26. maj 2011 (priloga D 4a) in 27. junij 2011 (priloga D 4b).

57

Tožeča stranka tudi navaja, da je trditev S. Mahdavija Sabeta, da je bil, ko je na spletu iskal model etuija z opisnimi izrazi, ki so uporabljeni v ponudbi iz priloge D 4b, prikazan povsem drugačen etui, napačna. Ti iskalni izrazi so namreč pomenili splošni opis izdelka, in ne posebne referenčne številke, ki ustreza samo eni ponudbi.

58

EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke. Trdi, da naj odbor za pritožbe ne bi upošteval datumov navedenih v dokumentih iz prilog D 2, D 4a in D 4b. Po mnenju EUIPO naj ti datumi ne bi dokazovali razkritja izpodbijanega modela, saj se videz etuija lahko kadar koli spremeni, vendar pa vseeno ostane na prodajni platformi Amazon kot ponudba za trajno prodajo.

59

V zvezi z datumom 26. maj 2011 iz priloge D 4a je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe dejansko ni upošteval, kot je navedla tožeča stranka, navedbe „Naprodaj na ‚amazon.de‘ od: 26. maja 2011“ s tretje strani priloge D 4a. Ne zgolj slike s tega dokumenta, temveč tudi nobene druge informacije, zajete v tej prilogi, odbor za pritožbe ni preučil zgolj zato, ker je dvomil o natančnosti vsebine zadevnega dokumenta, in, na splošno, o možnosti spremembe vsebine spletne strani, preden se jo natisne s spleta.

60

Vendar je Splošno sodišče v točki 55 zgoraj že ugotovilo, da je odbor za pritožbe storil napako, ker ni upošteval prilog D 4a in D 4b zaradi sumov glede njune zanesljivosti.

61

Poleg tega, ker je treba prilogo D 4a presojati v okviru drugih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, je treba ugotoviti, da prilogi D 3 in D 5 potrjujeta razkritje izpodbijanega modela od 26. maja 2011.

62

Namreč, račun, ki ga je tožeča stranka naslovila na stranko (priloga D 3), vsebuje opis zadevnega etuija, ki je podoben opisu s spletne strani „amazon.de“ (mumbi Silikon Case HTC Desire HD Silicon Tasche Hülle – DesireHD Schutzhülle). Prav tako je v njem navedena enaka cena (6,99 EUR), kot je cena proizvoda s številko ASIN B0052TD 5OM, ki je na tej spletni strani na voljo od 26. maja 2011. Poleg tega je naročilo za ta etui z dne 27. maja 2011, to je dan po 26. maju 2011. Ob upoštevanju teh elementov je mogoče zgolj ugotoviti, da ta račun vsebuje dovolj natančne informacije, ki so v skladu z informacijami iz drugih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, zlasti iz priloge D 4a.

63

Vendar pa odbor za pritožbe tej prilogi ni priznal nobene dokazne vrednosti zgolj zaradi neobstoja slik. V zvezi s tem je treba navesti, da običajno račun ne vsebuje slik. Na njem se navede ime izdelka, ki je eden od najpomembnejših elementov računov na splošno (glej v tem smislu sodbo z dne 16. septembra 2013, Avery Dennison/UUNT – Dennison-Hesperia (AVERY DENNISON), T‑200/10, neobjavljena, EU:T:2013:467, točka 43). Poleg tega račun praviloma vključuje sklicevanje na upoštevne podatke podjetja, ki je izdalo račun, kar dokazuje tudi račun iz priloge D 3, v kateri je med drugim navedena enotna identifikacijska davčna številka podjetja HandyNow tožeče stranke.

64

Zato, da bi lahko omajal dokazno vrednost finančnega dokumenta o trgovinskih odnosih med podjetjem in stranko tega podjetja ter za ovrženje tega dokumenta kot neveljavnega dokaza, bi moral imeti odbor za pritožbe resne dvome in jih utemeljiti, kar pa ne izhaja jasno iz izpodbijane odločbe.

65

Kar zadeva elektronski dokument s sliko etuija iz priloge D 5, Splošno sodišče ugotavlja, da slika zadevnega etuija razkriva obliko, ki je na prvi pogled podobna izpodbijanemu modelu, in da je v dokumentu sklicevanje na avtorja te slike, in sicer podjetje tožeče stranke HandyNow, na datum 26. maj 2011, ter na znamko tožeče stranke, mumbi, ki je tudi v opisu etuijev, ki so na voljo na spletni strani „amazon.de“ in navedeni v prilogah D 2, D 4a in D 4b. Tako je očitno, da je priloga D 5 povezana s prilogo D 4a.

66

Dokazi iz prilog D 3 in D 5, skupaj z navedbo – v prilogi D 4a – datuma razpoložljivosti ponudbe za prodajo, in sicer „od 26. maja 2011“, lahko potrdijo trditev, da je bil izpodbijani model razkrit od 26. maja 2011. Zato je odbor za pritožbe storil napako z nepriznanjem kakršne koli dokazne vrednosti dokazov iz prilog D 3 in D 5.

67

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji, ker ni upošteval datuma razpoložljivosti ponudbe za prodajo, in sicer 26. maja 2011, navedenega v prilogi D 4a.

68

Kar zadeva datum 27. junij 2011 iz priloge D 4b, je treba nasprotno ugotoviti, da je odbor za pritožbe upošteval navedbo modela etuija, ki je domnevno enak izpodbijanemu modelu, „od 27. junija 2011“ na spletni strani „amazon.de“. Nasprotno, odbor za pritožbe je to navedbo preučil skupaj s celotno prilogo D 4b v točki 33 izpodbijane odločbe, ter sklenil, da ta priloga nima dokazne vrednosti. Poleg razloga, da je zadevni zaslonski posnetek vseboval neobičajno glavo, je odbor za pritožbe menil, da čeprav so se zadevne ponudbe za prodajo na prvi pogled zdele kot ustrezen dokaz razkritja izpodbijanega modela, bi jih bilo treba obravnavati z nezaupanjem zaradi spletnega iskanja, ki ga je opravil S. Mahdavi Sabet, da bi z uporabo opisnih izrazov uporabljenih v ponudbah na spletni strani „amazon.de“ našel etui tožeče stranke. Pravzaprav naj bi rezultati tega iskanja pokazali etui, ki je povsem drugačen od etuija tožeče stranke, ki je med ponudbami na spletni strani „amazon.de“.

69

Splošno sodišče meni, da glede na to, kar je bilo v zvezi z zanesljivostjo prilog D 4a in D 4b ugotovljeno v točki 55 zgoraj, je odbor za pritožbe napačno ugotovil neobstoj zanesljivosti priloge D 4b, ki je poleg tega, kot je odbor za pritožbe ugotovil v točki 33 izpodbijane odločbe, imela značilnosti, ki so bile skupne značilnostim izpodbijanega modela.

70

Kar zadeva rezultate iskanja, ki ga je na spletu opravil S. Mahdavi Sabet, iz točke 33 izpodbijane odločbe izhaja, da so bile za iskanje uporabljene ključne besede „mumbi TPU Silikon Tasche Samsung Galaxy i9100 S II Silicon Case Hülle-Galaxy S 2, S 2 SII Schutzhulle“, to je znamka mumbi tožeče stranke, podatek o materialu ter označba mobilnika, ki mu je bil etui namenjen, in ne posebna referenčna številka. Zato je treba tako kot tožeča stranka ugotoviti, da se zadevno iskanje ni nanašalo na natančno označbo nekega modela etuija za določen mobilnik, temveč na njegov opis.

71

Zato je treba ob upoštevanju ugotovitev iz točk od 45 do 55 zgoraj v zvezi s posebno referenčno številko ASIN, dodeljeno vsakemu artiklu iz kataloga spletne strani Amazon, ugotoviti, da odbor za pritožbe ni mogel upravičeno potrditi dvomov, ki jih je pri S. Mahdaviju Sabetu vzbudilo njegovo spletno iskanje.

72

Ker torej zgolj rezultati tega iskanja ne morejo omajati dokazne vrednosti navedbe datuma razpoložljivosti proizvoda „od 27. junija 2011“ na spletni strani „amazon.de“ (priloga D 4b), je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe napačno presodil dokazno vrednost priloge D 4b.

73

Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe neupravičeno zavrnil zaslonski posnetek, ki je predložen v prilogi D 11 in ki kaže ponudbo za prodajo, predstavljeno na spletni strani „amazon.de“ od 31. decembra 2010.

74

V zvezi z dejstvom, da naj datum, naveden na spletnih straneh za prodajo etuija, ne bi ustrezal datumu dejanske prodaje izdelka, ki mu je bil ta etui namenjen, tožeča stranka navaja, da je zadevni etui primeren za dva mobilnika, in sicer iPhone 4S in iPhone 4, pri čemer je bil zadnjenavedeni na voljo že od 24. junija 2010. Po mnenju tožeče stranke bi pojav novejšega mobilnika, iPhone 4S, na trgu imel za posledico spremembo naslova izdelka, ki je na spletni strani Amazon označen s številko ASIN B005RFUT 72.

75

Kar zadeva kakovost slik v zgoraj navedenih zaslonskih posnetkih, tožeča stranka navaja, da priloga D 11 vsebuje dobro vidno fotografijo mobilnika z vsemi značilnostmi izpodbijanega modela. Poleg tega tožeča stranka trdi, da je dobra kakovost fotografije iz te priloge vidna tudi v spisu, na katerem temelji odločba oddelka za izbris.

76

EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke. Trdi, da pojasnila tožeče stranke o pomislekih, ki jih je S. Mahdavi Sabet izrazil glede priloge D 11, niso upoštevna, ker so prvič predložena pred Splošnim sodiščem. Vsekakor lahko ponudbe na prodajni platformi Amazon, vključno z vizualno reprodukcijo izdelkov, njihov avtor kadar koli spremeni.

77

Najprej, kar zadeva trditev iz točke 34 obrazložitve izpodbijane odločbe, v skladu s katero je S. Mahdavi Sabet dokazal, da datum, naveden na zaslonskem posnetku spletne strani „amazon.de“, za prodajo etuija, ki je bil predložen v prilogi D 11, ni ustrezal datumu dejanske prodaje proizvoda, v tem primeru iPhone 4S, ki mu je bil namenjen, je treba tako kot tožeča stranka poudariti, da se opis etuija, naveden v prilogi D 11, ne nanaša le na iPhone 4S, dan na trg po 31. decembru 2010, ki je naveden v isti prilogi, ampak tudi na iPhone 4, ki se je že tržil pred 31. decembrom 2010.

78

Dalje, opozoriti je treba, da gre v prilogi D 11 za proizvod, ki se prodaja na spletni strani „amazon.de“ in nosi številko ASIN B005RFUT 72. Ob upoštevanju edinstvenosti te številke, kot je bilo ugotovljeno v točki 46 zgoraj, odbor za pritožbe ni mogel utemeljeno ugotoviti, da priloga D 11 ni imela zadostne dokazne moči glede razkritja.

79

Poleg tega, tudi če bi odbor za pritožbe lahko štel, da je bilo dokument iz Priloge D 11 mogoče spremeniti kadar koli, pa izpodbijana odločba ne vsebuje nobene obrazložitve, ki bi omogočala sklepanje o taki spremembi.

80

Tega sklepa ne more omajati dejstvo – ki ga navaja odbor za pritožbe v točki 34 obrazložitve izpodbijane odločbe – da tožeča stranka v upravnem postopku ni pojasnila časovne neskladnosti med datumom začetka prodaje etuija in datumom dejanskega trženja izdelka, ki mu je ta etui namenjen. V zvezi s tem zadostuje ugotoviti, da informacija iz priloge D 11 vsebuje sklicevanje tako na iPhone 4 kot na iPhone 4S in da je splošno znano, da je bil po iPhone 4 na trg dan iPhone 4S.

81

Poudariti je treba, da trditev EUIPO, da pojasnila tožeče stranke o pomislekih, ki jih je glede te časovne neskladnosti izrazil S. Mahdavi Sabet, ki so bila prvič predložena pred Splošnim sodiščem, niso upoštevna in ne vplivajo na zgornje ugotovitve.

82

Nazadnje, kar zadeva kakovost slike iz priloge D 11, Splošno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka upravičeno trdila, da je ta podoba dobro vidna v odločbi oddelka za izbris. Poleg tega ima etui, ki je prikazan na tej sliki, na prvi pogled podobne značilnosti kot izpodbijani model. Zato te slike ni mogoče šteti za nejasno.

83

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe napačno presodil dokument iz priloge D 11, ker mu ni priznal nobene dokazne vrednosti.

84

Tožeča stranka trdi, da odbor za pritožbe ni mogel zavrniti upoštevanja biltenov portala spletne prodaje Alibaba.com, ki jih je tožeča stranka prejela 15., 22. in 29. junija 2011 in so predloženi v prilogah D 7, D 8 in D 9. Meni, da so fotografije iz teh prilog dovolj jasne in kažejo vse značilnosti, povezane s snovanjem izpodbijanega modela. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo oddelka za izbris, da bi dokazala, da so te fotografije dovolj kakovostne.

85

Kar zadeva glavo prilog od D 7 do D 9, tožeča stranka trdi, da so v tej glavi dodatne informacije, ki so shranjene v njenem sistemu arhiviranja.

86

Poleg tega tožeča stranka meni, da je odbor za pritožbe priloge D 7, D 8 in D 9 napačno opredelil kot zasebno dopisovanje med dvema osebama in iz tega sklepal, da te ne omogočajo ugotovitve, da bi bila lahko vsebina tega dopisovanja v običajni poslovni praksi znana v specializiranih krogih zadevnega sektorja, ki delujejo v Uniji. Trdi, da je kot naslovnik biltenov portala za spletno prodajo Alibaba.com del specializiranih krogov zadevnega sektorja, ki deluje v Uniji, in da zato pošiljanje teh biltenov tožeči stranki 15., 22. in 29. junija 2011, določa le, da je bil zadevni model znan specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Uniji.

87

EUIPO izpodbija trditve tožeče stranke. Najprej trdi, da kakovost vizualne reprodukcije etuija iz prilog od D 7 do D 9 ni zadostna in da so novi dokumenti – ki so priloženi k tožbi in naj bi bili boljše kakovosti – neupoštevni, ker so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem. Dalje, EUIPO poudarja, da so zadevne glave elektronskih dopisov vzbudile dvome o njihovi dokazni vrednosti. Nazadnje, EUIPO meni, da je odbor za pritožbe domneval, da gre za osebno dopisovanje, ob upoštevanju dejstva, da se je tožeča stranka omejila na trditev, da so vsi bilteni prihajali od istega dobavitelja.

88

Glede ugotovitve odbora za pritožbe v točki 40 obrazložitve izpodbijane odločbe, v skladu s katero so bile slike iz prilog od D 7 do D 9 preveč nejasne in zato niso omogočale priprave poročila z izpodbijanim modelom, je treba ugotoviti, da so, kar zadeva sliko iz priloge D 7, značilnosti etuija, ki so prikazane na tej sliki, kot navaja tožeča stranka, dobro vidne v odločbi oddelka za izbris in da so dovolj podobne značilnostim izpodbijanega modela. Slike iz priloge D 7 torej ni mogoče zavrniti zaradi njene nejasnosti.

89

Kar zadeva domnevno neobičajno glavo elektronskega dopisa iz priloge D 7, je treba navesti, da je odbor za pritožbe v točki 40 obrazložitve izpodbijane odločbe ponovil svoje zelo splošne pripombe v zvezi z zanesljivostjo dokazov, pridobljenih s spleta, ne da bi podprl svoje sume, da je bilo zadevni elektronski dopis ter dva druga elektronska dopisa mogoče kadar koli spremeniti. V zvezi s tem se opira samo na domnevo, da se podatki in slike, objavljeni na spletu in dostopni samo prek računalnika, lahko spremenijo kadar koli.

90

Res je, da ni mogoče izključiti, kot je navedel odbor za pritožbe v točki 30 obrazložitve izpodbijane odločbe, da je mogoče vsebino spletne strani ali drugega elektronskega dokumenta kadar koli spremeniti. Vendar pa bi avtomatična uporaba te domneve, ne da bi izrazili resne in preverjene dvome, da so bili v obravnavanem primeru dokazi spremenjeni, onemogočila načelo, ki je uveljavljeno v sodni praksi Unije in navedeno v točki 24 zgoraj, da je te na podlagi dokazov, ki jih je predložil vložnik zahteve za ugotovitev ničnosti, treba presoditi z medsebojno primerjavo (glej v tem smislu sodbo z dne 9. marca 2012, Coverpla/UUNT – Heinz-Glas (Steklenička), T‑450/08, neobjavljena, EU:T:2012:117, točka 26 in navedena sodna praksa).

91

Zato ob upoštevanju ugotovitev iz točke 55 zgoraj odbor za pritožbe napačno ni priznal nobene dokazne vrednosti elektronskemu dopisu iz priloge D 7.

92

Te presoje ni mogoče ovreči s trditvijo odbora za pritožbe, da elektronski dopisi iz prilog od D 7 do D 9 dokazujejo kvečjemu obstoj zasebnega dopisovanja med dvema osebama.

93

Poudariti je treba, da dokument iz priloge D 7 ni sestavljen zgolj iz elektronskega dopisovanja med dvema osebama, ampak zajema tudi bilten, ki ga je na tožečo stranko naslovila družba za spletno prodajo Alibaba.com. Za ugotovitev razkritja zadevnega etuija je treba upoštevati vsebino elektronskega dopisa, ne pa njegove oblike. Biltena ni mogoče opredeliti kot „zasebno dopisovanje“. Bilten je že po naravi naslovljen na več oseb, ki se nanj naročijo, njegov cilj pa je trženje izdelkov. Kot je navedla tožeča stranka – ne da bi EUIPO to izpodbijal – portal za spletno prodajo Alibaba.com pošilja svoje biltene več tisoč naslovnikom, in ne zgolj tožeči stranki. Poleg tega je splošno znano, da je spletna stran Alibaba.com pomembna platforma za prodajo izdelkov na svetovni ravni. Glede na te preudarke, merila, na podlagi katerih je odbor za pritožbe potrdil, da naj bi elektronski dopis iz priloge D 7 dokazoval kvečjemu obstoj zasebnega dopisovanja med osebama, iz izpodbijane odločbe niso jasno razvidna.

94

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe storil napako pri presoji s tem, da elektronskemu sporočilu iz priloge D 7 ni priznal nobene dokazne vrednosti.

95

Glede na zgoraj navedeno Splošno sodišče meni, da napake pri presoji dokazov s strani odbora za pritožbe vodijo do razveljavitve izpodbijane odločbe. Ker odbor za pritožbe ni pravilno presodil nekaterih dokazov, ki bi lahko vplivali na rešitev spora, njegova presoja razkritja izpodbijanega modela ni bila celovita in bodo morali zdaj v skladu z načelom deljene pristojnosti med EUIPO in Splošnim sodiščem organi EUIPO ponovno sprejeti stališče.

96

Zato je treba prvi tožbeni razlog sprejeti in izpodbijano odločbo razveljaviti, ne da bi bilo treba odločiti o drugem in tretjem tožbenem razlogu. Prav tako ni treba odločiti o predlogih tožeče stranke, naj se zadevo vrne v ponovno odločanje odboru za pritožbe. V skladu s členom 61(6) Uredbe št. 6/2002 mora namreč EUIPO storiti vse, kar je treba, da izvrši sodbo Sodišča. Iz zadnjenavedene določbe je razvidno, da Splošno sodišče ni pristojno, da bi EUIPO naložilo, kako naj odloči, ta mora namreč odločiti na podlagi izreka in obrazložitve sodbe Splošnega sodišča (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 2006, Athinaiki Oikogeniaki Artopoiia/UUNT – Ferrero (FERRÓ), T‑35/04, EU:T:2006:82, točka 15 in navedena sodna praksa).

97

Tožeča stranka primarno predlaga, naj Splošno sodišče – poleg razveljavitve izpodbijane odločbe – ugotovi ničnost izpodbijanega modela. EUIPO meni, da ta predlog ni dopusten, ker naj v skladu z ustaljeno sodno prakso pooblastilo za spremembo, priznano Splošnemu sodišču, temu ne bi dajalo možnosti, da presojo odbora za pritožbe nadomesti z lastno presojo, še manj pa, da opravi presojo glede predmeta, do katerega se ta odbor še ni opredelil.

98

Opozoriti je treba, da gre pri nadzoru, ki ga Splošno sodišče izvaja v skladu s členom 61 Uredbe št. 6/2002, za nadzor zakonitosti odločb odborov EUIPO za pritožbe in da lahko Splošno sodišče odločbo, ki je predmet tožbe, razveljavi ali jo spremeni le, če je bil v trenutku, ko je bila izdana, podan kateri od razlogov za njeno razveljavitev ali spremembo iz člena 61(2) te uredbe. To pomeni, da reformatorično pooblastilo, priznano Splošnemu sodišču, temu ne daje možnosti, da presojo odbora za pritožbe nadomesti z lastno presojo, niti da opravi presojo glede predmeta, do katerega se ta odbor še ni opredelil. Izvajanje pooblastila za spremembo mora biti zato načeloma omejeno na položaje, v katerih lahko Splošno sodišče po izvedbi nadzora nad presojo odbora za pritožbe na podlagi že ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin sprejme odločitev, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe (glej po analogiji sodbo z dne 13. maja 2015, Group Nivelles/UUNT – Easy Sanitairy Solutions (Odtočna kanaleta za prho), T‑15/13, EU:T:2015:281, točka 89 in navedena sodna praksa).

99

Zadostuje ugotovitev, da ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana odločba razveljavljena zaradi napake odbora za pritožbe pri presoji glede dokazne vrednosti elementov, ki jih je tožeča stranka predložila, da bi dokazala razkritje izpodbijanega modela, in ker mora odbor za pritožbe znova odločiti o dokazni vrednosti teh elementov ter zato o ničnosti izpodbijanega modela, Splošno sodišče ni pristojno, da odloči o ničnosti izpodbijanega modela.

100

Zato so predlogi tožeče stranke, naj Splošno sodišče EUIPO naloži, naj ugotovi ničnost izpodbijanega modela, nedopustni.

101

V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V obravnavanem primeru je tožeča stranka predlagala, naj se EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, nastalimi v pritožbenem postopku.

102

Ker EUIPO ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke. Na podlagi člena 190(2) Poslovnika ti zajemajo tudi nujne stroške, ki so tožeči stranki nastali v postopku pred odborom za pritožbe.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

I. Dejansko stanje

II. Predlogi strank

III. Pravo

A. Dopustnost dokazov, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem

B. Vsebinska presoja

1. Predlogi za ugotovitev ničnosti in vrnitev pred odbor za pritožbe

a) Presoja dokazne vrednosti zaslonskih posnetkov spletne strani „amazon.de“, ki jo je opravil odbor za pritožbe

1) Prvi očitek: odbor za pritožbe naj ne bi priznal dokazne vrednosti prilog D 2, D 4a in D 4b zaradi očitno neobičajne glave ter naj ne bi upošteval razlage v zvezi s to glavo

2) Drugi očitek: odbor za pritožbe naj ne bi upošteval ponudb, ki so predstavljene na spletni strani „amazon.de“ in zajemajo navedbo natančnih datumov

i) Neupoštevanje datuma 26. maj 2011 iz priloge D 4a

ii) Neupoštevanje datuma 27. junij 2011 iz priloge D 4b

3) Tretji očitek: odbor za pritožbe naj neupravičeno ne bi upošteval zaslonskega posnetka, ki kaže ponudbo s spletne strani „amazon.de“ in ki je bil predložen v prilogi D 11

b) Presoja dokazne vrednosti elektronskih sporočil, ki zajemajo biltene portala spletne prodaje Alibaba.com, ki jo je opravil odbor za pritožbe

2. Predlogi za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela

IV. Stroški