Zadeva C‑418/15 P(I)

Cap Actions SNCM

proti

Société nationale maritime Corse Méditerranée (SNCM)

in

Evropski komisiji

„Pritožba — Intervencija — Interes za rešitev spora“

Povzetek – Sklep podpredsednika Sodišča z dne 6. oktobra 2015

1. Sodni postopek — Intervencija — Pogoji dopustnosti — Interes za rešitev spora — Pojem — Zahteva po neposrednem in dejanskem interesu — Spor glede zakonitosti odločbe Komisije na področju državnih pomoči — Neobstoj neposrednega interesa manjšinskega delničarja družbe, ki se sklicuje na škodo njegovim finančnim interesom — Meje — Rešitev, s katero se spremeni pravni položaj tega delničarja

   (Statut Sodišča, člen 40, drugi odstavek)

2. Pritožba — Razlogi — Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe — Nedopustnost

   (člen 256(1), drugi odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

3. Pritožba — Razlogi — Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov — Izključitev, razen ob izkrivljanju

   (člen 256(1), drugi odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

1.  V skladu s členom 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije se lahko postopku pred sodišči Evropske unije pridružijo osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev spora, predloženega enemu od teh sodišč.

   Pojem „interes za rešitev spora“ v smislu navedenega člena 40, drugi odstavek, je treba opredeliti glede na sam predmet spora ter ga razumeti kot neposredni in dejanski interes glede odločitve o predlogih, ne pa kot interes v zvezi z navedenimi razlogi ali trditvami. Izraz „rešitev spora“ se namreč nanaša na predlagano končno odločitev, kot bi bila navedena v izreku sodbe, ki jo je treba sprejeti.

   V zvezi s tem je treba predvsem preveriti, ali izpodbijani akt neposredno zadeva predlagatelja intervencije in ali je njegov interes za rešitev spora nesporen. Načeloma je interes za rešitev spora mogoče šteti za dovolj neposreden le, kadar se lahko s to rešitvijo spremeni pravni položaj predlagatelja intervencije.

   V okviru ničnostne tožbe zoper odločbo Komisije o državni pomoči, vpliv, četudi znatni, na ekonomske in finančne interese delničarjev družbe, ki je ena glavnih strank v zadevi, ki se obravnava pred Splošnim sodiščem, ter na interese investicijskega sklada, prek katerega imajo nekateri vlagatelji v lasti svoje delnice v tej družbi, ni mogoče šteti za neposredni vpliv na interese teh delničarjev in tega sklada, ki bi lahko upravičil interes za rešitev spora v smislu člena 40, drugi odstavek, Statuta Sodišča, saj ne spreminja njihovega pravnega položaja. Taki interesi se namreč prepletajo z interesi same družbe, ki je glavna stranka v zadevnem sporu, rešitev tega spora pa na njih vpliva zgolj posredno, in sicer prek posledic, ki jih ima navedena rešitev za to glavno stranko.

   Vendar je na podlagi okoliščine, da ima manjšinski delničar družbe drugačne interese od glavnega delničarja te družbe in eventualno torej od same družbe, temu manjšinskemu delničarju glede na okoliščine primera mogoče priznati interes za rešitev spora, v katerem je zadevna družba ena od glavnih strank, pri čemer se ta interes razlikuje od interesa zadnjenavedene. Toda za sklicevanje na to izjemo mora manjšinski delničar predložiti konkretne elemente, ki dokazujejo obstoj tega razhajanja interesov v zvezi z rešitvijo zadevnega spora glede na njegov predmet.

   (Glej točke od 4 do 6, 20 in 31.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke 11, 13 in 15.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 24 in 26.)