Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 24. maja 2016 –

Leonmobili in Leone

(Zadeva C‑353/15) ( 1 )

„Predhodno odločanje — Uredba (ES) št. 1346/2000 — Člen 3(1) in (2) — Postopki v primeru insolventnosti — Mednarodna pristojnost — Središče dolžnikovih glavnih interesov — Prenos registriranega sedeža družbe v drugo državo članico — Neobstoj poslovalnice v izvorni državi članici — Domneva, da je središče glavnih interesov kraj novega registriranega sedeža — Nasprotni dokaz“

1.	Vprašanja za predhodno odločanje — Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse — Uporaba člena 99 Poslovnika (člen 267 PDEU; Poslovnik Sodišča, člen 99) (Glej točki 18 in 19.)

2.	Pravo Evropske unije — Primarnost — Nacionalno pravo, ki je v nasprotju — Ex lege neuporaba veljavnih pravil — Obveznost upoštevanja navodil hierarhično višjega sodišča, ki niso skladna s pravom Unije — Nedopustnost (člen 267 PDEU) (Glej točke od 21 do 25.)

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Mednarodna pristojnost za uvedbo postopka v primeru insolventnosti — Sodišča države članice, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov — Središče dolžnikovih glavnih interesov — Samostojni pojem prava Unije (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 3(1)) (Glej točko 32.)

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Postopki zaradi insolventnosti — Uredba št. 1346/2000 — Mednarodna pristojnost za uvedbo postopka v primeru insolventnosti — Sodišča države članice, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov — Merila za določitev — Domneva v prid statutarnega sedeža družb — Izpodbojna pravna domneva — Nujnost objektivnih elementov, ki jih tretje osebe lahko preverijo — Prenos statutarnega sedeža družbe dolžnice pred vložitvijo predloga za uvedbo postopka v primeru insolventnosti — Domneva v prid novega statutarnega sedeža (Uredba Sveta št. 1346/2000, člen 3(1)) (Glej točke od 33 do 41 in izrek.)

Izrek

Člen 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da v primeru, ko se registrirani sedež družbe prenese iz ene v drugo državo članico, sodišče v izvorni državi članici, na katero je po tem prenosu vložen predlog za začetek postopka v primeru insolventnosti, ne more zavrniti upoštevanja domneve, da je središče glavnih interesov te družbe v kraju novega registriranega sedeža in šteti, da je bilo središče teh interesov na dan vložitve vloge še vedno v tej izvorni državi članici, čeprav ta družba tam več ni imela poslovalnice, razen če iz drugih objektivnih in s strani tretjih oseb preverljivih dejstev vseeno izhaja, da je bilo dejansko središče upravljanja in nadzora družbe ter upravljanja njenih interesov na ta dan še vedno v izvorni državi članici.

( 1 ) UL C 302, 14.9.2015.