26.10.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 354/21 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 7. avgusta 2015 vložilo Audiencia Provincial de Cantabria (Španija) – Liberbank, S.A./Rafael Piris del Campo
(Zadeva C-431/15)
(2015/C 354/24)
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Audiencia Provincial de Cantabria – Sección 4
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Liberbank, S.A.
Tožena stranka: Rafael Piris del Campo
Vprašanja za predhodno odločanje
1. |
Ali je omejitev retroaktivnih učinkov ničnosti pogoja o minimalni obrestni meri, vključenega v potrošniško pogodbo, zaradi njegove nepoštenosti skladna z načelom nezavezujočnosti in členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah? |
2. |
Ali je ohranitev učinkov, ki jih ima pogoj o minimalni obrestni meri, vključen v potrošniško pogodbo, ki je bil zaradi nepoštenosti razglašen za ničnega, skladna s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah? |
3. |
Ali je omejitev retroaktivnih učinkov ničnosti pogoja o minimalni obrestni meri, vključenega v potrošniško pogodbo, zaradi njegove nepoštenosti, ker naj bi obstajala nevarnost resnih težav za gospodarski javni red in dobro vero, skladna s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah? |
4. |
Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je ob vložitvi posamične tožbe zaradi ničnosti nepoštenega pogoja, vključenega v potrošniško pogodbo, to, da se domneva nevarnost resnih težav za gospodarski javni red, skladno s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah ali pa je treba to nevarnost presoditi in ugotoviti ob upoštevanju konkretnih ekonomskih podatkov, na podlagi katerih se sklepa o makroekonomskem vplivu podelitve retroaktivnih učinkov ničnosti nepoštenega pogoja? |
5. |
Ali je ob vložitvi posamične tožbe zaradi ničnosti nepoštenega pogoja, vključenega v potrošniško pogodbo, to, da se nevarnost resnih težav za gospodarski javni red presodi tako, da se upošteva gospodarske učinke, ki bi jih imela morebitna vložitev posamičnih tožb s strani velikega števila potrošnikov, skladno s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 [o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah]? Ali pa je, nasprotno, treba nevarnosti presoditi ob upoštevanju gospodarskega vpliva konkretne posamične tožbe, ki jo vloži potrošnik, na gospodarstvo? |
6. |
Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, ali je to, da se za ugotovitev dobre vere abstraktno presodi ravnanje katerega koli prodajalca ali ponudnika, skladno s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah? |
7. |
Ali pa je, nasprotno, treba v skladu z razlago člena 6 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah dobro vero presoditi in ugotoviti v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju konkretnega ravnanja prodajalca ali ponudnika pri sklepanju pogodbe in vključitvi nepoštenega pogoja vanjo? |