1.6.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 178/2


Pritožba, ki sta jo Konstantinos Mallis in Elli Konstantinou Malli vložila 4. marca 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 16. oktobra 2014 v zadevi T-327/13, Mallis in Malli/Komisija in Evropska centralna banka

(Zadeva C-105/15 P)

(2015/C 178/02)

Jezik postopka: grščina

Stranke

Pritožnika: Konstantinos Mallis in Elli Konstantinou Malli (zastopniki: E. Efstathiou, K. Efstathiou in K. Liasidou, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Evropska centralna banka

Predlog

Pritožnika Sodišču predlagata, naj:

razveljavi izpodbijano sodbo;

za nično razglasi ugotovitev Splošnega sodišča, da se ugodi ugovoru nedopustnosti in zlasti ugotovitev, da „izjave Euroskupine […] ni mogoče šteti za akt, ki bi pravno učinkoval proti tretjim osebam“ in posledično proti pritožnikoma, in da je Evroskupina v ipodbijani izjavi „zelo na splošno poročala o nekaterih ukrepih, ki so bili na politični ravni dogovorjeni z Republiko Ciper“;

razveljavi izpodbijano sodbo, s katero je bilo Republiki Ciper naloženo znižanje vrednosti vlog, ne da bi bilo Evroskupini, toženim strankam ali toženim strankam prek Evroskupine naloženo kakršnokoli ravnanje, akt ali sklep;

odločbo o naložitvi plačila stroškov pritožnikoma razglasi za nično.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnika v utemeljitev pritožbe navajata štiri pritožbene razloge:

1.

Izpodbijana sodba naj bi bila nezadostno obrazložena in izdana na podlagi napačne razlage dejanskega stanja in pravne podlage v povezavi z institucijo, ki je dejansko sprejela odločbo o znižanju vrednosti vlog „bail in“.

2.

Izpodbijana sodba je bila izdana s kršitvijo splošnih pravnih načel, saj je Splošno sodišče izkrivilo dejstvo, da ne glede na vrsto ali obliko izpodbijane odločbe Evroskupine, je bila ta v obravnavanem primeru akt, ki ga je bilo mogoče izpodbijati z ničnostno tožbo.

3.

Izpodbijana sodba naj bi vsebovala napake, saj Splošno sodišče za njeno izdajo ni preučilo pravnega in dejanskega razmerja med Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Evroskupino, niti ni preučilo dejstva, da so na podlagi načela vzročne zveze in merila resnično odgovorne osebe, akti Evroskupine predstavljali akte Evropske centralne banke in Evropske komisije, ki bi morali ravnati v skladu s Pogodbo in s protokoli Evropske unije ter v skladu s sekundarnim pravom.

Splošno sodišče posledično ni preučilo vsebine trditev in spora pritožnikov, tako da je na ta način napačno zavrnilo ničnostno tožbo.

4.

Po ugoditvi tej pritožbi pritožnikoma ne sme biti naloženo plačilo stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji.