11.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 155/8


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Okresný súd Dunajská Streda (Slovaška) 2. februarja 2015 – Home Credit Slovakia a. s./Klára Bíróová

(Zadeva C-42/15)

(2015/C 155/10)

Jezik postopka: slovaščina

Predložitveno sodišče

Okresný súd Dunajská Streda

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Home Credit Slovakia a. s.

Tožena stranka: Klára Bíróová

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pojma „na papirju“ in „drugi trajni nosilec podatkov“ iz člena 10(1) [v povezavi s členom 3(m)] Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66; v nadaljevanju: Direktiva 2008/48/ES) razlagati tako, da zajemata

ne le besedilo (fizično „hard copy“) dokumenta, ki sta ga podpisali pogodbeni stranki in ki naj bi vseboval podatke (informacije), zahtevane v členu 10(2), točke od (a) do (v), navedene direktive, temveč tudi

kateri koli drugi dokument, na katerega napotuje navedeno besedilo in je na podlagi nacionalnega prava sestavni del pogodbenega dogovora (na primer dokument, ki vsebuje „splošne pogoje pogodbe“, „kreditne pogoje“, „seznam stroškov“, „načrt za obročno odplačevanje“,ki ga je pripravil kreditodajalec), čeprav tak dokument kot tak ne izpolnjuje zahteve po „pisni obliki“ v skladu z nacionalnim pravom (na primer, ker ga nista podpisali pogodbeni stranki)?

2.

Glede na odgovor na prvo vprašanje:

Ali je treba člen 10(1) in (2) Direktive 2008/48/ES v povezavi z njenim členom 1, v skladu s katerim je cilj navedene direktive popolna uskladitev na zadevnem področju, razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji ali nacionalni praksi, ki

določata, da so vsi podatki pogodbe, določeni v členu 10(2), od (a) do (v), zajeti v enem samem dokumentu, ki izpolnjuje zahtevo po „pisni obliki“ v skladu s pravom zadevne države članice (to je načeloma v dokumentu, ki ga podpišeta pogodbeni stranki), in

ne priznavata polnih pravnih učinkov pogodbe o potrošniškem kreditu samo zato, ker del navedenih podatkov ni zajet v takem podpisanem dokumentu, čeprav so ti podatki (ali njihov del) vsebovani v ločenem dokumentu (na primer dokumentu, ki vsebuje „splošne pogoje pogodbe“, „kreditne pogoje“, „seznam stroškov“, „načrt za obročno odplačevanje“, ki ga pripravi kreditodajalec), pri čemer (i) na tak dokument napotuje sama pisna pogodba, (ii) so izpolnjeni pogoji, določeni z nacionalnim pravom za vključitev takega dokumenta kot dela pogodbe, in (iii) tako sklenjena pogodba o potrošniškem kreditu v celoti izpolnjuje zahteve po sklenitvi na „drugem trajnem nosilcu podatkov“ v smislu člena 10(1) navedene direktive?

3.

Ali je treba člen 10(2)(h) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je treba podatke, zahtevane s to določbo (natančneje: „pogostost plačil“),

natančno navesti med pogoji zadevne posebne pogodbe (načeloma z navedbo natančnih datumov (dan, mesec, leto) zapadlosti posameznih obrokov), ali

zadostuje, da pogodba vsebuje splošno napotilo in objektivno ugotovljive parametre, iz katerih je mogoče razbrati take podatke (na primer določbe „mesečne obroke je treba plačati do 15. dne v posameznem koledarskem mesecu“, „prvi obrok je treba plačati v enem mesecu od podpisa pogodbe in vsak naslednji obrok vedno v enem mesecu od roka za plačilo prejšnjega obroka“ ali druge podobne formulacije)?

4.

Če je razlaga iz druge alinee tretjega vprašanja pravilna:

Ali je treba člen 10(2)(h) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da je lahko podatek, zahtevan v tej določbi (natančneje: „pogostost plačil“), naveden tudi v ločenem dokumentu, na katerega napotuje pogodba, ki izpolnjuje zahtevo po pisni obliki (v smislu člena 10(1) navedene direktive), vendar ni nujno, da kot tak izpolnjuje tako zahtevo (torej da načeloma ni treba, da ga podpišejo pogodbene stranke; lahko gre na primer za dokument, ki vsebuje „splošne pogoje pogodbe“, „kreditne pogoje“, „seznam stroškov“, „načrt odplačevanja obrokov“, ki ga pripravi kreditodajalec)?

5.

Ali je treba člen 10(2)(i) v povezavi s točko (h) Direktive 2008/48/ES razlagati tako, da

ni nujno, da kreditna pogodba za določen čas, v skladu s katero se glavnica kredita povrne/odplača v posameznih obrokih, ob sklenitvi za vsak posamezni obrok vsebuje natančno določitev deleža, namenjenega povračilu glavnice kredita, in deleža, namenjenega plačilu rednih obresti in stroškov (to pomeni, da ni nujno, da je podroben načrt za obročno odplačevanje/amortizacijski načrt sestavni del pogodbe), temveč je mogoče te podatke navesti v načrtu za obročno odplačevanje/amortizacijskem načrtu, ki ga kreditodajalec predloži kreditojemalcu na njegovo zahtevo, ali tako, da

je s členom 10(2)(h) kreditojemalcu zagotovljena dodatna pravica, da zahteva finančni izkaz v obliki preglednice odplačil za natančno določen dan v obdobju veljavnosti kreditne pogodbe, vendar ta pravica pogodbenih strank ne odvezuje obveznosti, da že v samo pogodbo vključijo porazdelitev posameznih načrtovanih obrokov (ki bodo zapadli na podlagi kreditne pogodbe med njenim trajanjem) na odplačilo glavnice ter odplačilo rednih obresti in stroškov, in sicer v individualizirani obliki za vsako zadevno pogodbo?

6.

Če je razlaga iz prve alinee petega vprašanja pravilna:

Ali to vprašanje spada na področje popolne uskladitve, določene z Direktivo 2008/48/ES, tako da država članica v smislu njenega členoa22(1) ne more zahtevati, da kreditna pogodba vsebuje natančno določitev deleža vsakega posameznega obroka, namenjenega povračilu glavnice, in deleža, namenjenega plačilu rednih obresti in stroškov (to pomeni, da je podroben načrt za obročno odplačevanje sestavni del pogodbe)?

7.

Ali je treba člen 1 Direktive 2008/48/ES, v skladu s katerim je njen cilj popolna uskladitev na zadevnem področju, ali člen 23, v skladu s katerim morajo biti kazni sorazmerne, razlagati tako, da navedena direktiva nasprotuje določbi nacionalnega prava, v skladu s katero je posledica neobstoja večine elementov kreditne pogodbe, zahtevanih v členu 10(2) Direktive 2008/48/ES, to, da se za podeljeni kredit šteje, da je oproščen obresti in stroškov, tako da mora kreditojemalec kreditodajalcu povrniti samo glavnico, prejeto na podlagi pogodbe?