1

Evropska komisija s to tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Madžarska s tem, da dostop do notarskega poklica pogojuje z državljanstvom, ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 49 PDEU.

2

V madžarskem pravnem redu notarji svojo dejavnost opravljajo kot svobodni poklic. Organizacijo notariata ureja közjegyzőkről szóló 1991. évi XLI. törvény (zakon o notariatu št. XLI iz leta 1991) (Magyar Közlöny 1991/109, v nadaljevanju: zakon o notariatu).

3

V skladu s členom 1(1) tega zakona so notarji pristojni za overjanje aktov, zato da za stranke nepristransko opravijo pravne storitve z namenom preprečevanja sporov.

4

Člen 1(4) tega zakona določa, da notar v okviru pristojnosti, ki mu jih podeljuje zakon, izvaja pravosodne naloge kot del javnih pravosodnih dejavnosti.

5

Člen 2(1) tega zakona določa, da morajo notarji pri opravljanju svoje službe upoštevati izključno zakon in ne smejo prejemati nobenih navodil.

6

Člen 10 zakona o notariatu določa, da so notarji v skladu s civilnim zakonikom odgovorni za škodo, ki jo povzročijo. Poleg tega morajo za čas trajanja svoje dejavnosti skleniti zavarovalno pogodbo za morebitno nastalo škodo.

7

Na podlagi člena 31/A(1) tega zakona lahko notarji svojo dejavnost opravljajo individualno ali v okviru notarske pisarne. Člen 31/E tega zakona pojasnjuje, da ustanovitev in delovanje pisarne ne vplivata na osebni pravni status notarjev, kot je določen v zakonu o notariatu, zlasti na njihovo obveznost, da svojo funkcijo opravljajo osebno, in na njihovo etično in materialnopravno odgovornost.

8

Tarifo o plačilu notarskih storitev določa közjegyzői díjszabásról szóló 14/1991. IM rendelet (uredba št. 14/1991 pravosodnega ministrstva o določitvi notarske tarife) z dne 26. novembra 1991 (Magyar Közlöny 1991/130).

9

Glede pogojev za dostop do notarske funkcije člen 17(1)(a) zakona o notariatu določa, da je za notarja lahko imenovan le madžarski državljan.

10

Člen 1(1) fizetési meghagyásos eljárásról szóló 2009. évi L. törvény, (zakon o postopku izdaje plačilnega naloga št. L iz leta 2009, Magyar Közlöny 2009/85, v nadaljevanju: zakon o postopku izdaje plačilnega naloga) določa, da je postopek za izdajo plačilnega naloga poenostavljen nepravdni postopek civilnega prava, ki je namenjen za izterjavo denarnih zneskov, ki je v pristojnosti notarjev.

11

Člen 2 tega zakona določa, da ima ta postopek enake učinke kot postopek pred sodiščem.

12

Člen 9(1) zakona o postopku izdaje plačilnega naloga določa, da se predlogi za izdajo plačilnega naloga, vloženi v elektronski obliki, razen v primeru izjem, avtomatično in po enakih delih porazdelijo med notarske pisarne v skladu s sistemom Nacionalne madžarske notarske zbornice.

13

Na podlagi člena 18(1) in (3) zakona o postopku izdaje plačilnega naloga se v postopku izdaje plačilnega naloga ne zasliši strank niti se ne izvajajo dokazi.

14

Na podlagi upoštevnih določb tega zakona in določb bírósági végrehajtásról szóló 1994. évi LIII. törvény (zakon o sodni izvršbi št. LIII iz leta 1994, Magyar Közlöny 1994/51) notar na predlog upnika odredi izvršitev plačilnega naloga brez zaslišanja dolžnika, če proti zadevnemu plačilnemu nalogu ni bil vložen ugovor in je zato postal zavezujoč. Odreditev izvršitve je nujna za izvedbo prisilnih ukrepov zoper dolžnika za izterjavo dolga.

15

Člen 52(2) zakona o postopku izdaje plačilnega naloga določa, da je notar, ki izda plačilni nalog, pristojen za odreditev izvršitve tega plačilnega naloga.

16

Glede postopka dedovanja člen 2(1) hagyatéki eljárásról szóló 2010. évi XXXVIII. törvény (zakon o postopku dedovanja št. XXXVIII iz leta 2010) (Magyar Közlöny 2010/35, v nadaljevanju: zakon o postopku dedovanja) določa, da gre za nepravdni postopek civilnega prava.

17

Člen 2(2) tega zakona določa, da ima postopek, ki ga vodi notar, enake učinke kot postopek pred prvostopenjskimi sodišči.

18

Iz člena 1 v povezavi s členom 3(1) tega zakona izhaja, da se v postopku dedovanja z notarsko odločbo določi osebe, ki bodo po postopku upravičene do določene pravice in ki bodo prevzele določene obveznosti pri premoženju iz zapuščine, delu tega premoženja ali pri posameznem premoženju, in pravno podlago za to.

19

Člen 10 tega zakona določa, da notarji o vprašanjih, ki se pojavijo v postopku dedovanja, odločijo s formalnimi odločbami.

20

Člen 13(1) zakona o postopku dedovanja določa, da se – razen za določene izjeme – ne izvede obravnave za presojo dokazov, da pa zainteresirane osebe v zapuščinskem postopku in osebe, ki v postopku sodelujejo, lahko predložijo dokumente v utemeljitev trditev drugih oseb.

21

V okviru zapuščinskega postopka lahko notarji sprejmejo zaščitne ukrepe pod pogoji, določenimi zlasti v členih od 32 do 34 tega zakona.

22

V skladu s členom 43 tega zakona lahko notarji sprejmejo pripravljalne ukrepe za izvedbo zapuščinske obravnave. Poleg tega lahko presodijo, ali je treba zapuščinski postopek prekiniti, ali se mora izločiti in ali je krajevno nepristojen. Notarji lahko tudi sprejmejo ukrepe za odpravo primanjkljaja v zapuščini.

23

Člen 46(1) tega zakona določa, da če bi obstajal indic, da je zapustnik sestavil akt o razpolaganju za primer smrti, notar pozove upravno službo oziroma osebo, ki ima ta akt v posesti, naj ga predloži.

24

Poleg tega, če je za izvedbo zapuščinskega postopka potrebna informacija ali listina, ki jo ima v posesti sodni organ, upravna služba, drug državni organ, lokalna skupnost ali organ oziroma druga oseba, ki upravlja s takimi informacijami, lahko notar v skladu s členom 16(1) zakona o postopku dedovanja zahteva, da se ga z informacijo seznani oziroma da se ta listina predloži. V skladu s členom 16(2) tega zakona se lahko zahtevo notarja zavrne le, če bi dostop do te informacije oziroma listine pomenil kršitev zakona ali uredbe.

25

Notar opravi prenos dediščine s polnim učinkom ali začasno. Člen 81(1) zakona o postopku dedovanja določa, da če je med dediči in volilojemniki spor o tem, katera premičnina spada v zapuščino, notar opravi prenos nespornih premičnin in odloči, da bo o zahtevah glede spornih premičnin lahko odločalo sodišče.

26

V skladu s členom 83(1) tega zakona notar opravi prenos s polnim učinkom, kadar ni pravne ovire za prenos in če bodisi obstaja le en dedič, ki je uveljavljal pravice do zapuščine, in po razpoložljivih informacijah nobena druga oseba nima zahtevka na dediščini na podlagi dednega naslova, darila za primer smrti, volila ali darila v javnem interesu, bodisi v okviru zapuščinskega postopka ni pravnega spora o nasledstvu glede prenosa premoženja iz dediščine oziroma obstaja le sekundarni spor o zapuščini.

27

V skladu s členom 85(1) zakona o postopku dedovanja notar opravi začasen prenos dediščine, če ni mogoče opraviti prenosa s polnim učinkom. Člen 86 tega zakona določa vrstni red prenosa, ki se uporabi v tem primeru.

28

Formalna odločba glede začasnega prenosa dediščine doseže polni učinek na podlagi člena 88 zakona o postopku dedovanja, če upravičenec ne dokaže, da je bila pri sodišču vložena dediščinska tožba za priznanje zahtevka, ki ni bil upoštevan v formalni odločbi o začasnem prenosu in glede katere obstaja spor o zapuščini, če sodišče ugotovi nedopustnost ali neutemeljenost te tožbe ali sklene pravdni postopek ali če sodišče pravdni postopek konča, ne da bi odločalo o njegovi vsebini.

29

Tožbo je mogoče vložiti zoper formalno notarsko odločbo o končanem zapuščinskem postopku glede utemeljenosti, zoper notarsko odločbo o določitvi stroškov postopka in o naložitvi teh stroškov zadevnim osebam in zoper notarsko odločbo o naložitvi globe pod pogoji, določenimi v členih od 109 do 113 zakona o postopku dedovanja.

30

Iz člena 1(2) in (3) közjegyzői állások számáról és a közjegyzők székhelyéről 15/1991. (XI. 26.) IM rendelet (uredba št. 15/1991 pravosodnega ministrstva o številu prostih notarskih mest in notarskih pisarnah z dne 26. novembra 1991 (Magyar Közlöny 1991/130) izhaja, da se pristojnost notarjev v Budimpešti (Madžarska) v zapuščinskih postopkih določi glede na območje opravljanja njihove dejavnosti. Če več notarjev opravlja dejavnost na istem območju, se v zapuščinskih postopkih mesečno izmenjujejo, s tem da zapuščinski postopek prevzame notar, ki je pristojen na dan zapustnikove smrti.

31

Glede vloge notarja pri notarski hrambi egyes közjegyzői nemperes eljárásokról szóló 2008. évi XLV. törvény (zakon o nepravdnih notarskih postopkih št. XLV iz leta 2008) (Magyar Közlöny 2008/94, v nadaljevanju: zakon o nepravdnih notarskih postopkih) določa, da ima izvršitev terjatve z notarsko hrambo enake učinke kot sodna hramba. V skladu z upoštevnimi določbami tega zakona velja, da če notar sprejme plačilo v hrambo, na zahtevo izda potrdilo o prevzemu. Notar zavrne zahtevo ali jo zavrže kot nedopustno, če pogoji niso izpolnjeni. Izda torej formalno odločbo. Notar izda formalno odločbo tudi glede dodelitve plačila, ki je bilo dano v hrambo. Znesek pa se izplača šele, ko je ta odločba postala zavezujoča.

32

Notar tudi sestavlja verodostojne listine. Te listine so izvršljive, če notar listino opremi s potrdilom o izvršljivosti. Člen 112 zakona o notariatu določa, da notar overjeno listino opremi s potrdilom o izvršljivosti, če ta listina vsebuje prevzem obveznosti za opravo storitve in protistoritve ali prevzem enostranske obveznosti, ime upnika in dolžnika, predmet, količino (znesek) in pravno podlago obveznosti ter način in rok izpolnitve.

33

Za izterjavo dolga, navedenega v notarski listini, notar na predlog upnika in ne da bi zaslišal dolžnika, odredi izvršitev. Izvršitev se odredi tako, da se listina opremi s potrdilom o izvršljivosti. Zakonitost opreme s tem potrdilom je mogoče izpodbijati pred sodiščem.

34

Člen 195 zakonika o civilnem postopku določa dokazni standard verodostojne listine. Iz odstavkov 6 in 7 te določbe izhaja, da je načeloma mogoče predložiti nasproten dokaz glede verodostojnih listin. Poleg tega lahko sodišče od osebe, ki je to listino izdala, zahteva, da se izreče o njeni verodostojnosti. Sicer pa v skladu s členom 206 tega zakonika sodišče prosto presoja dokaze.

35

Glede dejavnosti, ki jih opravlja notar glede predhodnega zbiranja dokazov, člen 17 zakona o nepravdnih notarskih postopkih določa, da se to zbiranje lahko zahteva pred notarjem pod pogoji, določenimi v zakoniku o civilnem postopku, kadar ima prosilec pravni interes za pridobitev dokaza in zlasti za ugotovitev zelo pomembnega dejstva ali položaja. V skladu z upoštevnimi določbami zakona o nepravdnih notarskih postopkih dokazov ni mogoče predhodno zbirati, če v zadevi teče civilni spor ali kazenski postopek. Če notar oceni, da pogoji za uporabo predhodnega zbiranja dokazov verjetno niso izpolnjeni, izda odločbo o zavrnitvi, katere zakonitost se lahko izpodbija pred sodiščem.

36

Notar posreduje tudi v okviru predhodnega postopka predhodne določitve sodnega izvedenca. V skladu s členom 21 zakona o nepravdnih notarskih postopkih se določitev sodnega izvedenca lahko od notarja zahteva, kadar ugotovitev ali presoja dejstva ali kakšne druge okoliščine, pomembne za predlagatelja, zahteva posebne tehnične sposobnosti. Določitve sodnega izvedenca pa od notarja ni mogoče zahtevati, če teče sodni postopek v povezavi z vprašanjem, za katerega se zahteva ukrep, v kateri je predlagatelj tožeča oziroma tožena stranka, ali če zoper tega predlagatelja teče kazenski postopek. Glede na upoštevne določbe tega zakona velja, da če notar presodi, da pogoji za določitev sodnega izvedenca niso izpolnjeni, izda zavrnilno odločbo, katere zakonitost se lahko izpodbija pred sodiščem.

37

Notar ima tudi pomembno vlogo v postopku za ugotovitev ničnosti izgubljenih, ukradenih ali uničenih vrednostnih papirjev in potrdil, ki ga urejajo členi od 28 do 36 zakona o nepravdnih notarskih postopkih. Posledica dejstva, da notar ugotovi ničnost teh vrednostnih papirjev in potrdil, je, da na njih zapisanih pravic ni mogoče uresničevati ali da na njih zapisanih obveznosti ni mogoče izvršiti. Člen 29 tega zakona določa, da je vsak notar pristojen za ugotavljanje ničnosti.

38

V skladu z upoštevnimi določbami zakona o nepravdnih notarskih postopkih notar – če se od njega to zahteva – osebi ali organu, ki je zavezan za plačilo iz naslova izgubljenega, ukradenega ali uničenega papirja, naloži, naj tega plačila ne izvede, in če je to potrebno, znesek, ki je medtem zapadel, položi v sodno hrambo. Formalna odločba notarja, s katero je bila ugotovljena ničnost izgubljenega, ukradenega ali uničenega vrednostnega papirja ali potrdila, ima enak učinek kot pravnomočna sodba.

39

Notar opravlja tudi dejavnosti glede prenehanja registrirane partnerske skupnosti, sklenjene med dvema osebama istega spola, starima vsaj osemnajst let. Ta postopek je urejen v členih od 36/A do 36/D zakona o nepravdnih notarskih postopkih. V skladu z upoštevnimi določbami tega zakona lahko notar ugotovi prenehanje registrirane partnerske skupnosti, če registrirana partnerja to svobodno in skupaj zahtevata, če nobeden od partnerjev nima otroka, glede katerega imata partnerja skupno dolžnost preživljanja, in če sta se registrirana partnerja v notarskem aktu ali v zasebni pogodbi, ki jo je podpisal odvetnik, sporazumela glede vprašanj obveznosti preživljanja, ki jih imata drug do drugega na podlagi zakona, glede uporabe skupnega prebivališča in glede razdelitve premoženja, ki je nastalo skupaj v času trajanja partnerske skupnosti. Formalna odločba o potrditvi sporazuma med strankama ima enak učinek kot dogovor, ki ga je potrdilo sodišče, in formalna odločba o prenehanju registrirane partnerske skupnosti ima enak učinek kot sodba sodišča. Če tega dogovora ni mogoče potrditi ali če pogoji za prenehanje registrirane partnerske skupnosti pred notarjem niso izpolnjeni, notar tega sporazuma ne potrdi in zavrne zahtevo za prenehanje partnerske skupnosti.

40

Členi od 36/E do 36/G zakona o nepravdnih notarskih postopkih urejajo pristojnost notarja glede upravljanja registra prijav partnerske skupnosti. V tem registru so navedeni podatki o vsaki prijavi partnerske skupnosti, ki v smislu civilnega zakonika obstaja ali ne obstaja več. Prijava se vpiše na predlog, ki ga partnerja vložita skupaj, ali pa – v primeru prijave neobstoja partnerske skupnosti – na predlog enega od partnerjev. Notar preveri, če so pogoji postopka za vpis izpolnjeni. Formalna odločba vpisa v register prijav partnerske skupnosti, ki jo je izdal notar, ima enak učinek kot sodba sodišča.

41

Nacionalni register predporočnih pogodb in nacionalni register pogodb med partnerjema sta uradni dokaz, če se ne dokaže nasprotno, da pogodbe, ki so v register vpisane, obstajajo. V skladu s členom 4:65(2) in členom 6:515(3) civilnega zakonika je predporočno pogodbo ali pogodbo med partnerjema mogoče uveljavljati proti tretji osebi le, če je registrirana ali če zakonca ali partnerja dokažeta, da je bila zadevna tretja oseba seznanjena oziroma bi morala biti seznanjena z njenim obstojem in vsebino.

42

Na podlagi člena 36/H(2) zakona o nepravdnih notarskih postopkih je Nacionalna madžarska notarska zbornica odgovorna za delovanje sistema registracij, s tem da notarji vpisujejo v nacionalni register predporočne pogodbe in v nacionalni register pogodbe med partnerjema tako, da uporabijo temu namenjen informacijski sistem. Člen 36/J(2) tega zakona določa, da notar, preden pogodbo vpiše v ta registra, preveri, ali so zakonski pogoji izpolnjeni.

43

Notar v nepravdnem postopku odreja tudi dedovanje v primeru smrti fizičnih oseb ali prenehanja pravnih oseb, ki so podale prijave v register jamstev za premičnine.

44

Na podlagi člena 162 zakona o notariatu je notar pristojen za sprejemanje v hrambo listin različnih dokumentov, denarja, dragocenosti in vrednostnih papirjev javne izdaje zaradi njihovega varstva. Ta zakon določa, da je pristojen tudi, da na zahtevo stranke te predmete izroči tretji osebi ali jih da v hrambo sodišču ali drugemu organu, ko sestavi notarsko listino in v povezavi z njo.

45

V skladu s členom 171/A zakona o notariatu je notar na predlog stranke pristojen za vložitev verodostojne elektronske različice dokumenta v svoj elektronski arhiv. Hrani jo vsaj tri leta.

46

Komisija je z dopisom z dne 18. oktobra 2006 Madžarski poslala uradni opomin, naj ji v roku dveh mesecev predloži pojasnila glede združljivosti pogoja državljanstva, ki je določen za opravljanje notarskega poklica na Madžarskem, s členoma 49 PDEU in 51 PDEU.

47

Madžarska je na ta uradni opomin odgovorila z dopisom z dne 20. decembra 2006.

48

Ker Komisije pojasnila, ki jih je predložila Madžarska, niso prepričala, ji je z dopisom z dne 23. oktobra 2007 poslala obrazloženo mnenje, na katero je Madžarska odgovorila z dopisom z dne 12. februarja 2008.

49

Sodišče je 24. maja 2011v sodbah Komisija/Belgija (C‑47/08, EU:C:2011:334); Komisija/Francija (C‑50/08, EU:C:2011:335); Komisija/Luksemburg (C‑51/08, EU:C:2011:336); Komisija/Avstrija (C‑53/08, EU:C:2011:338); Komisija/Nemčija (C‑54/08, EU:C:2011:339) in Komisija/Grčija (C‑61/08, EU:C:2011:340), odločilo, da je pogoj državljanstva, ki ga Kraljevina Belgija, Francoska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Avstrija, Zvezna republika Nemčija in Helenska republika zahtevajo za opravljanje notarskega poklica, diskriminacija na podlagi državljanstva, ki jo člen 49 PDEU prepoveduje. Madžarska je pri Sodišču intervenirala v podporo prvih petih zgoraj navedenih držav.

50

Komisija je z dopisom z dne 9. novembra 2011 Madžarsko opozorila na sodbe, navedene v prejšnji točki te sodbe, in zahtevala, naj pojasni, katere ukrepe je sprejela oziroma je nameravala sprejeti na podlagi teh sodb, da bi svojo zakonodajo uskladila s pravom Unije.

51

Madžarska je na ta dopis pisno odgovorila 13. januarja 2012 in trdila, da naloge, ki jih opravljajo notarji v madžarskem pravnem redu zajemajo tudi druge dejavnosti poleg tistih, ki jih je preučilo Sodišče v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe, navedene v točki 49 te sodbe, in da se te naloge po svoji naravi razlikujejo od nalog v navedenih zadevah.

52

Komisija je 27. septembra 2012 na Madžarsko naslovila dodatno obrazloženo mnenje, na katerega je Madžarska odgovorila z dopisom z dne 30. novembra 2012.

53

Potem ko je Komisija preučila spremembe, ki jih je medtem Madžarska uvedla v svojo zakonodajo v zvezi z notarskimi dejavnostmi, je sklenila, da obstaja neizpolnitev obveznosti, in je zato 10. julija 2014 tej državi članici poslala novo dodatno obrazloženo mnenje.

54

Madžarska je z dopisom z dne 18. septembra 2014 odgovorila na to mnenje in obrazložila, zakaj meni, da stališče Komisije ni utemeljeno.

55

V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vloži to tožbo.

56

Komisija meni, da se za dejavnosti, ki jih v madžarskem pravnem redu opravljajo notarji, uporablja člen 49 PDEU.

57

V zvezi s tem Komisija navaja, prvič, da ker notar ni državni uslužbenec, ampak opravlja svoboden poklic, v okviru katerega opravlja plačane storitve, in ker je davčni zavezanec, opravlja gospodarsko dejavnost.

58

Drugič, notarji opravljajo večji del svojih dejavnosti v razmerah konkurence v okviru svoje krajevne pristojnosti. Tak je zlasti primer sestavljanja verodostojnih listin in ugotavljanja ničnosti izgubljenih, ukradenih ali uničenih vrednostnih papirjev in potrdil. Prav tako se lahko pisni ali ustni predlogi za izdajo plačilnega naloga naslovijo na katerega koli notarja.

59

Tretjič, dejavnosti, ki jih opravlja notar v madžarskem pravnem redu v okviru svojih nalog izdaje plačilnega naloga, njihove izvršitve in vodenje zapuščinskih postopkov, so glede na izvajanje javne oblasti pomožne ali pripravljalne dejavnosti oziroma dejavnosti, s katerimi se ne posega v pooblastila za presojo in odločanje upravnih in sodnih organov ter ki ne vključujejo izvajanja pooblastil odločanja, pooblastil za uporabo prisile ali uporabe prisilnih sredstev.

60

Četrtič, Komisija trdi, da dejstvo, da notar posreduje v splošnem interesu, ne pomeni nujno, da sodeluje pri izvajanju javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU.

61

Petič, notar z davčnega in finančnega vidika deluje kot podjetje. Poleg tega je notarska pisarna pravna oseba in se zanjo uporabljajo določbe madžarskega prava v zvezi z družbo z omejeno odgovornostjo.

62

Nazadnje, notar je edini odgovoren za dejanja, storjena v okviru njegove poklicne dejavnosti, in država pravno ne odgovarja za njegova dejanja.

63

Na drugem mestu, Komisija meni, da dejavnosti, ki jih opravlja notar v madžarskem pravnem redu, ne pomenijo izvajanja javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU, kot ga razlaga Sodišče.

64

V zvezi s tem Komisija trdi, da je treba člen 51, prvi odstavek, PDEU razlagati avtonomno in enotno. Ker določa izjemo svobode ustanavljanja za dejavnosti izvajanja javne oblasti, je treba to določbo razlagati ozko in je treba to izjemo pridržati za dejavnosti, ki so kot take v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti. Pojem javne oblasti pa zajema izvajanje pooblastil za odločanje, ki presegajo splošno pravo, kar se kaže v možnosti delovanja, ki je neodvisno od volje drugih subjektov ali ki je celo proti tej volji.

65

Naloge, ki jih opravlja notar, ne zajemajo izvrševanja pooblastil za odločanje, pooblastil za uporabo prisile in uporabe prisilnih sredstev. Pomenijo pravno prevencijo in so torej – glede na izvajanje javne oblasti – pomožne in pripravljalne naloge. Te ugotovitve ni mogoče ovreči z dejstvi, da so notarske dejavnosti regulirane, da madžarsko kazensko pravo notarje obravnava, kot da izvajajo javno oblast, s krajevno pristojnostjo notarjev, njihovo neodstavljivostjo, z nezdružljivostjo notarskega poklica z izvajanjem drugih funkcij in z dejstvom, da notar stranke ne more zavrniti.

66

Prvič, glede postopka izdaje plačilnega naloga Komisija trdi, da notar opravlja pomožno dejavnost, ki mu je bila naložena zaradi razbremenitve sodišč. Ker se ta postopek nanaša le na nesporne zapadle denarne terjatve, notar nima nikakršne pristojnosti odločanja v zvezi s strankami. Pristojnosti odločanja so tako omejene na procesno vodenje. Izda lahko le nalog za plačilo in ni pristojen za odločanje o izpodbijani terjatvi. Poleg tega plačilni nalog, ki ga izda notar, postane dokončen in izvršljiv le, če ga dolžnik ne izpodbija v predpisanem roku. Nazadnje, le na podlagi dejstva, da ima ta izdaja plačilnega naloga pomembne pravne učinke, ni mogoče dokazati, da je v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti.

67

Komisija meni, da veljajo enaki preudarki glede dejavnosti, ki jo opravlja notar v okviru postopka za evropski plačilni nalog v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL 2006, L 399, str. 1).

68

Drugič, glede izvršilnega naslova plačilnega naloga Komisija trdi, da notar nima diskrecijske pravice ali pristojnosti odločanja. Ne odloča o sporu, ne zasliši strank in ne zahteva, naj se predložijo dokazi, ampak le poskrbi, da plačilni nalog, ki ga nihče ni izpodbijal, postane izvršljiv. Izvršljivost tega plačilnega naloga notarju ne daje pooblastila za uporabo prisile. Notar le poskrbi, da je terjatev nesporna, dokler se ne dokaže drugače, in ne odloča o vsebini izpodbijanja terjatve. Označba potrdila o izvršljivosti na plačilni nalog je torej pomožna in pripravljalna dejavnost.

69

Tretjič, glede zapuščinskega postopka Komisija navaja, da gre za nepravdni civilni postopek, med katerim lahko stranke sklenejo dogovor, ki ga notar potrdi s formalno odločbo. Dejstvo, da prenos celotne zapuščine, ki je predmet spora, na podlagi madžarske zakonodaje lahko notar opravi le začasno, izkazuje, da notar ni pristojen, da odloča o sporu med zapuščinskim postopkom. Tudi prenos zapuščine s polnim učinkom, ki ga opravi notar, ne pomeni izvajanja pristojnosti odločanja ali pooblastil za uporabo prisile, saj je zanju potrebno predhodno soglasje ali dogovor med strankami.

70

Tudi formalne odločbe o prenosu ni mogoče obravnavati kot dokončnega akta, ker je zoper njo mogoča tožba pri sodišču. Zavezujoči, pripravljalni in previdnostni ukrepi, ki jih lahko sprejme notar za boljši potek zapuščinskega postopka, ne vplivajo na bistvo zadevnih pravic in so glede na glavno nalogo notarja le pomožne narave.

71

Četrtič, notar ima v okviru postopka notarske hrambe le pasivno vlogo. Ne presoja ugovorov. Postopek notarske hrambe torej ne zahteva niti diskrecijske pravice, pristojnosti odločanja niti pooblastila za uporabo prisile.

72

Petič, glede sestave notarskih listin Komisija meni, da s pomembnostjo pravnih učinkov, ki jih imajo te listine, še ni mogoče dokazati, da je ta dejavnost del izvajanja javne oblasti. Dokazna vrednost notarskih listin ne zavezuje brezpogojno sodnika pri presoji dokazov. Poleg tega je mogoče predložiti nasproten dokaz. Izvršljivost teh listin seveda omogoča upniku, da izvrši dolg, ne da bi moral za to začeti postopek pri sodišču. Vendar pa je vloga notarja v zvezi s tem omejena na preverjanje spoštovanja pogojev, ki jih zakon določa, da se lahko označi potrdilo o izvršljivosti. Notar torej nima pristojnosti odločanja ali pooblastila za uporabo prisile.

73

Šestič, glede postopka predhodnega zbiranja dokazov pri notarju Komisija navaja, da se ta v glavnem nanaša na predhodno deponiranje dokazov, da se v kasnejšem kazenskem ali civilnem postopku doseže pozitivni izid. Dejavnost, ki jo opravlja notar v okviru tega postopka, je torej očitno pomožne oziroma pripravljalne narave.

74

Sedmič, Komisija ocenjuje, da je postopek določitve sodnega izvedenca tesno povezan z drugimi postopki pri notarju, kot je postopek izdaje plačilnega naloga ali zapuščinskega postopka, ki ne spadata v izvajanje javne oblasti.

75

Osmič, glede pristojnosti notarja v okviru ugotovitve ničnosti izgubljenih, ukradenih in uničenih vrednostnih papirjev in potrdil Komisija trdi, da se ne nanaša na pravni status teh dokumentov, ampak le na možnost, da se te listine nadomesti. Torej ta dejavnost notarja ne spada v izvajanje javne oblasti.

76

Devetič, Komisija meni, da je glede prenehanja registrirane partnerske skupnosti notar pristojen le, da preveri, ali so zakonski pogoji, ki se uporabijo za prenehanje skupnega dogovora iz te ureditve, izpolnjeni. Zato v zvezi s tem nima resnične diskrecijske pravice ali pristojnosti odločanja.

77

Desetič, glede vodenja registra prijav partnerske skupnosti in vodenja nacionalnega registra predporočnih pogodb ter nacionalnega registra pogodb med partnerjema Komisija meni, da vpis listin v te registre, ki ga opravi notar, učinkuje le zaradi dogovorov ali drugih aktov, h katerim so stranke prosto pristopile. Pogoj za posredovanje notarja je tako predhodno soglasje ali soglasje volje strank.

78

Enajstič, glede odločanja v zapuščinskem postopku v primeru smrti fizičnih oseb ali prenehanja pravnih oseb, ki so podale prijave v register jamstev za premičnine, Komisija trdi, da se vodenje tega registra izključuje iz izvajanja javne oblasti, ker se nanaša le na nepravdne postopke.

79

Nazadnje, dvanajstič, Komisija trdi, da je hramba listin in deponiranje denarja, dragocenosti in vrednostnih papirjev pri notarju dopolnilna in pasivna dejavnost, ki ne zahteva izvajanja pristojnosti odločanja, pooblastila za uporabo prisile ali uporabe prisilnih sredstev, niti presoje morebitnih ugovorov.

80

Madžarska, ki jo podpira Češka republika, na prvem mestu trdi, da dejavnosti, ki jih opravlja notar v madžarskem pravnem redu, ne spadajo na področje uporabe člena 49 PDEU.

81

Notar namreč ne opravlja gospodarske ali trgovske dejavnosti; imenovan je na podlagi uspeha na javnem natečaju, svoje dejavnosti opravlja na določenem ozemlju in v določeni pisarni, področje njegovih dejavnosti se ne določa svobodno, ampak z zakonom, svoje naloge opravlja popolnoma neodvisno, v skladu s členom 1(4) zakona o notariatu opravlja „uradno dejavnost uporabe prava“, njegovo plačilo se ne določa svobodno ter glede postopka izdaje plačilnega naloga in zapuščinskega postopka v njegovem poklicu ni konkurence.

82

Poleg tega, čeprav dela v okviru pisarne, svoje naloge opravlja osebno. Šlo naj ne bi za splošni interes ampak za „interes strank, ki se obrnejo [nanj]“.

83

Nazadnje, z dejanji notarja posredno nastane odgovornost države.

84

Na drugem mestu Madžarska, ki jo podpira Čepka republika, trdi, da je notarska dejavnost v madžarskem pravnem redu vsekakor izjema, ki jo določa člen 51 PDEU. Status notarja je namreč na Madžarskem primerljiv s statusom sodnikov ali drugih oseb, ki sodelujejo pri izvajanju javne oblasti. Notar je s tem, da je zadolžen za preprečevanje sporov z izvajanjem nepravdnih postopkov, del sodnega sistema. Ne sme zavrniti zadeve, ki spada v njegovo stvarno pristojnost, in njegovi akti imajo, s tem da so bili sprejeti v okviru nepravdnih postopkov, enake učinke kot sodna odločba. Notar, tako kot sodniki, deluje neodvisno. Ima tudi diskrecijsko pravico, pristojnost odločanja in lahko uporablja sredstva javne prisile.

85

Prvič, Madžarska opozarja, da je namen postopka izdaje plačilnega naloga razbremenitev sodišč. Notar s tem, da na predlog upnika izda nalog, s katerim se dolžniku naloži plačilo denarnega zneska, ne da bi bil zaslišan, dokončno odloči o vprašanju zasebnega prava. V praksi je le zoper majhen odstotek izdaj plačilnega naloga, ki jih je izdal notar, vložen ugovor. Notar je v madžarskem pravnem redu pristojen tudi za izdajo plačilnega naloga v skladu z Uredbo št. 1896/2006.

86

Drugič, izvršilni naslov izdaje plačilnega naloga po mnenju Madžarske pomeni neposredno sodelovanje pri izvajanju javne oblasti, ker je prisilna izvršba prisilni ukrep, v katerem se dolžniku odvzame premoženje zaradi njegovega dolga. Obstoj sodnega varstva zoper formalno odločbo notarja glede izvedbe izvršilnega naslova izhaja iz potrebe spoštovanja temeljnih pravic in ne pomeni, da ima ta odločba manjšo pravno moč. To varstvo se prav tako ne nanaša na vprašanje, ali je treba naložiti izvršbo, ampak le na zakonitost te odločbe.

87

Tretjič, glede zapuščinskega postopka Madžarska trdi, da notar ne opravlja le pripravljalnih nalog glede na delo sodišča, ampak sam vodi celotni zapuščinski postopek in sprejme formalne odločbe o prenosu zapuščine. Drugače kot notar v avstrijskem pravnem redu notar v madžarskem pravnem redu ni zastopnik sodišča ampak opravlja naloge na podlagi lastnega pooblastila in sam sprejema vse odločbe. Sprejme lahko tudi ukrepe zavarovanja. Poleg tega je število sodnih pravnih sredstev zoper odločbe notarjev glede zapuščinskih postopkov majhno.

88

Četrtič, Madžarska trdi, da ima postopek notarske hrambe enake učinke kot postopek hrambe pri sodišču. Razlog za to je, da notarji uživajo javno zaupanje zaradi vloge, ki jo imajo v okviru sodne ureditve, in zato, ker so lažje dostopni kot sodišča.

89

Petič, glede sestavljanja verodostojnih listin Madžarska trdi, da je ta notarska dejavnost strogo urejena. To, da je verodostojna listina, ki jo sestavi notar, uradni dokument, se kaže tudi s potrdilom o izvršljivosti, ki se označi na tej listini, če so zakonski pogoji izpolnjeni. Ker se s tem potrdilom terjatev lahko izvrši s sredstvi javne prisile pod enakimi pogoji in po enakem postopku, kot so tisti, ki se uporabljajo za izvršitev sodne odločbe, ima notar enako vlogo, kot jo imajo sodniki v okviru reševanja in preprečevanja sporov. V sodbi z dne 17. junija 1999, Unibank (C‑260/97, EU:C:1999:312), je bilo potrjeno, da so izvršljivi le akti, izdani pri izvajanju javne oblasti. Poleg tega Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42) ter Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38) za obveznosti iz verodostojnih listin določata podobno izvršljivost kot za sodne odločbe.

90

Šestič, Madžarska trdi, da je predhodno zbiranje dokazov pri notarju posebna vrsta nepravdnega postopka enake narave kot postopek, ki poteka pred sodišči, katerega namen je zbiranje dokazov zaradi morebitne uvedbe kasnejšega pravdnega postopka.

91

Sedmič, Madžarska glede postopka določitve sodnega izvedenca pojasnjuje, da gre za posebno različico podobnega postopka, ki obstaja pred sodišči.

92

Osmič, Madžarska navaja, da je ničnost izgubljenih, ukradenih ali uničenih vrednostnih papirjev ali potrdil, ki jo ugotovi notar, zavezujoča in ima enake učinke kot pravnomočna sodba. Ta dejavnost notarja torej vpliva na pravice in obveznosti tretjih oseb ter zato pomeni neposredno in posebno sodelovanje pri izvajanju javne oblasti. Vendar Madžarska pojasnjuje, da čeprav je posledica ugotovitve ničnosti vrednostnega papirja onemogočenje uresničevanja pravice, ki je v njemu ugotovljena, ali izvajanja obveznosti, ki je v njem določeno, pa ne spreminja pravnega razmerja, na katerem temelji ta vrednostni papir. Ugotovitev ničnosti tega vrednostnega papirja le omogoča izdajo novega vrednostnega papirja, ki nadomešča prejšnjega.

93

Devetič, Madžarska trdi, da notar ugotovi prenehanje registrirane partnerske skupnosti na podlagi vzajemnega soglasja v nepravdnem postopku. Notar deluje enako kot sodišče in prenehanje, ki ga ugotovi notar, učinkuje enako kot prenehanje, ki ga ugotovi sodišče.

94

Desetič, Madžarska glede vodenja registra prijave partnerske skupnosti in vodenja nacionalnega registra predporočnih pogodb in nacionalnega registra pogodb med partnerjema trdi, da je formalna notarska odločba o vpisu podatkov v te registre zavezujoča, da ima enake učinke kot pravnomočna sodba sodišča in da imajo zadevni akti tudi posledice za tretje osebe.

95

Enajstič, Madžarska navaja, da notar odreja dedovanje v primeru smrti fizičnih oseb ali prenehanja pravnih oseb, ki so podale prijave v register jamstev za premičnine.

96

Nazadnje Madžarska meni, da dejavnost hrambe listin in deponiranja denarja, dragocenosti in vrednostnih papirjev ne pomeni izvajanja javne oblasti, ampak je ni mogoče ločiti od drugih notarskih dejavnosti, saj mu omogoča, da učinkoviteje opravlja svoje druge naloge.

97

Uvodoma je treba pojasniti, da se tožba Komisije nanaša le na združljivost pogoja državljanstva, ki ga zahteva zadevna madžarska ureditev za dostop do notarskega poklica, s svobodo ustanavljanja iz člena 49 PDEU. Ta tožba se ne nanaša niti na status in organizacijo notariata v madžarskem pravnem redu niti na pogoje za dostop – razen državljanstva – do notarskega poklica v tej državi članici.

98

Madžarska trdi, da notarskega poklica ni mogoče obravnavati kot gospodarsko dejavnost in da zato ta poklic ne spada na področje uporabe člena 49 PDEU.

99

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče že odločilo, da se svoboda ustanavljanja, kot jo ureja člen 49 PDEU, uporablja za notarski poklic (sodba z dne 10. septembra 2015, Komisija/Latvija, C‑151/14, EU:C:2015:577, točka 48 in navedena sodna praksa).

100

Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je treba opravljanje storitev za plačilo obravnavati kot gospodarsko dejavnost, če so te dejavnosti resnične in dejanske ter če niso le obrobne in pomožne (sodba z dne 20. novembra 2001, Jany in drugi, C‑268/99, EU:C:2001:616, točka 33 in navedena sodna praksa).

101

Ni sporno, da v madžarskem pravnem redu notarji opravljajo svobodno dejavnost, ki kot glavna dejavnost vključuje opravljanje več različnih storitev proti plačilu.

102

Treba je tudi opozoriti, da je namen člena 49 PDEU, da se vsakemu državljanu države članice, ki ustanovi sedež v drugi državi članici, da bi tam opravljal dejavnost kot samozaposlena oseba, zagotovi obravnava, ki je enaka obravnavi državljanov te države, in da se prepove vsaka diskriminacija na podlagi državljanstva, ki bi bila kot omejitev svobode ustanavljanja določena v nacionalni zakonodaji (sodba z dne 10. septembra 2015, Komisija/Latvija, C‑151/14, EU:C:2015:577, točka 52 in navedena sodna praksa).

103

V obravnavani zadevi pa je bil dostop do notarskega poklica s sporno nacionalno zakonodajo pridržan madžarskim državljanom, s čimer je bilo uvedeno različno obravnavanje na podlagi državljanstva, ki ga člen 49 PDEU načeloma prepoveduje.

104

Vendar Madžarska zatrjuje, da dejavnosti notarjev ne spadajo na področje uporabe člena 49 PDEU, saj so povezane z izvajanjem javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU.

105

Glede pojma „izvajanje javne oblasti“ v smislu te zadnje določbe je treba poudariti, da je treba pri presoji tega pojma v skladu z ustaljeno sodno prakso upoštevati, da imajo omejitve, s katerimi ta določba omejuje dovoljene izjeme od načela svobode ustanavljanja, naravo prava Unije, zato da enostranske določbe držav članic ne bi onemogočile polnega učinka Pogodbe na področju svobode ustanavljanja (sodba z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 56 in navedena sodna praksa).

106

Iz ustaljene sodne prakse prav tako izhaja, da pomeni člen 51, prvi odstavek, PDEU izjemo od temeljnega pravila svobode ustanavljanja. Kot tako je treba to izjemo razlagati tako, da je njen obseg omejen na to, kar je nujno potrebno za ohranitev interesov, ki jih ta določba državam članicam omogoča varovati (sodba z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 57 in navedena sodna praksa).

107

Poleg tega je Sodišče večkrat poudarilo, da mora biti izjema, ki je določena v členu 51, prvi odstavek, PDEU, omejena le na dejavnosti, ki so same po sebi v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti (sodba z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 58 in navedena sodna praksa).

108

V zvezi s tem je imelo Sodišče priložnost presoditi, da se izjema, določena v členu 51, prvi odstavek, PDEU, ne nanaša na nekatere dejavnosti, ki so v razmerju do izvajanja javne oblasti pomožne ali pripravljalne (glej v tem smislu sodbe z dne 13. julija 1993, Thijssen, C‑42/92, EU:C:1993:304, točka 22; z dne 29. oktobra 1998, Komisija/Španija, C‑114/97, EU:C:1998:519, točka 38; z dne 30. marca 2006, Servizi Ausiliari Dottori Commercialisti, C‑451/03, EU:C:2006:208, točka 47; z dne 29. novembra 2007, Komisija/Nemčija, C‑404/05, EU:C:2007:723, točka 38, in z dne 22. oktobra 2009, Komisija/Portugalska, C‑438/08, EU:C:2009:651, točka 36), ali na nekatere dejavnosti, katerih izvajanje – čeprav vključuje stike z upravnimi ali sodnimi organi, tudi če so ti redni in vsebinski, ali celo javni natečaj, tudi če je obvezen za njihovo delovanje – pušča diskrecijsko pravico ali pristojnost odločanja teh organov nedotaknjeno (glej v tem smislu sodbo z dne 21. junija 1974, Reyners, 2/74, EU:C:1974:68, točki 51 in 53), poleg tega pa tudi ne na nekatere dejavnosti, ki ne vključujejo izvajanja pristojnosti odločanja (glej v tem smislu sodbe z dne 13. julija 1993, Thijssen, C‑42/92, EU:C:1993:304, točki 21 in 22; z dne 29. novembra 2007, Komisija/Avstrija, C‑393/05, EU:C:2007:722, točki 36 in 42; z dne 29. novembra 2007, Komisija/Nemčija, C‑404/05, EU:C:2007:723, točki 38 in 44, ter z dne 22. oktobra 2009, Komisija/Portugalska, C‑438/08, EU:C:2009:651, točki 36 in 41), pooblastil za uporabo prisile (glej v tem smislu med drugim sodbo z dne 29. oktobra 1998, Komisija/Španija, C‑114/97, EU:C:1998:519, točka 37) ali uporabe prisilnih sredstev (glej v tem smislu sodbi z dne 30. septembra 2003, Anker in drugi, C‑47/02, EU:C:2003:516, točka 61, in z dne 22. oktobra 2009, Komisija/Portugalska, C‑438/08, EU:C:2009:651, točka 44).

109

Zato je treba glede na sodno prakso, navedeno v točkah od 105 do 108 te sodbe, preveriti, ali so dejavnosti, ki jih opravlja notar v madžarskem pravnem redu v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti.

110

Glede dejavnosti izdaje plačilnega naloga ni sporno, da se nanaša le na nesporne in zapadle denarne zneske. Poleg tega plačilni nalog, ki ga izda notar, postane zavezujoč le, če mu dolžnik ne ugovarja. Posredovanje notarja torej predpostavlja obstoj dolžnikovega soglasja.

111

Ugotoviti je torej treba, da pristojnost notarja glede izdaje plačilnega naloga, ki temelji izključno na soglasju volje upnika in dolžnika ter ne posega v prerogative sodišča, kadar ni soglasja strank glede resničnosti terjatve, ni v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti.

112

Na to ugotovitev ne vpliva trditev Madžarske v zvezi z Uredbo št. 1896/2006. Zlasti iz uvodne izjave 9 in iz člena 1(a) te uredbe namreč izhaja, da se postopek za evropski plačilni nalog nanaša le na nesporne denarne zahtevke. Poleg tega člen 18(1) te uredbe določa, da je evropski plačilni nalog izvršljiv, če v predpisanem roku ni bil vložen ugovor. Izdaja evropskega plačilnega naloga, ki je uveden z Uredbo št. 1896/2006, ima torej enake lastnosti, kot so navedene v točki 110 te sodbe.

113

Glede izvršilnega naslova plačilnega naloga je treba navesti, da dopušča, kot to trdi Madžarska, izvršitev terjatve, ki je predmet plačilnega naloga, ki je, če zoper njega ni bil vložen ugovor, postal zavezujoč.

114

Izvršljivost, ki jo tako pridobi plačilni nalog, pa vendar ne pomeni, da ima notar pristojnost, ki je v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti. Čeprav namreč zaradi notarjeve oznake potrdila o izvršljivosti na plačilnem nalogu ta postane izvršljiv, pa ima ta izvršljivost podlago v tem, da dolžnik terjatvi, ki jo je treba izvršiti, ni ugovarjal.

115

Glede nalog na področju dedovanja je treba poudariti, na eni strani, da na podlagi člena 83(1) zakona o postopku dedovanja notar lahko izvede prenos premoženja s polnim učinkom le, če ni spora med dediči, in na drugi strani, če je treba v primeru spora v skladu s členom 85(1) tega zakona prenesti premoženje začasno, ker sodišče odloča o tožbi v zapuščinskem postopku.

116

Ker se torej naloge, ki so zaupane notarjem v zvezi z dedovanjem, opravljajo na podlagi soglasja ali kot pripravljalne naloge pod nadzorom sodišča, ni mogoče šteti, da so same v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti.

117

Te ugotovitve ne omaja dejstvo, da je notar, kot to trdi Madžarska, pristojen za sprejetje nekaterih zaščitnih in pripravljalnih ukrepov za organizacijo zapuščinske obravnave in da od raznih javnih organov zahteva, da mu posredujejo nekatere informacije in predložijo nekatere listine. V zvezi s tem je treba pojasniti, da so to – glede na glavno nalogo notarja, da izvede prenos zapuščine – pomožni ukrepi (glej po analogiji sodbo z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 83). Kot pa izhaja iz točk 115 in 116 te sodbe, pa ni mogoče šteti, da je ta naloga v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti.

118

Glede dejavnosti notarjev na področju notarske hrambe je treba navesti, da ne vsebuje pristojnosti odločanja, saj je vloga notarjev omejena le na preverjanje spoštovanja zakonsko zahtevanih pogojev.

119

Glede dejavnosti overjanja, ki jo imajo v madžarskem pravu notarji, je treba poudariti, da se, kot izhaja iz člena 112 zakona o notariatu, overjajo listine z enostranskimi zavezami ali dogovori, ki so jih stranke svobodno sklenile. Pogoj za posredovanje notarja je torej predhodno soglasje ali ujemanje volje strank.

120

Sodišče je v zvezi s tem presodilo, da sama dejavnost overjanja, ki je tako zaupana notarjem, ni v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU (glej po analogiji zlasti sodbo z dne 24. maja 2011, Komisija/Belgija, C‑47/08, EU:C:2011:334, točka 92).

121

Sodišče je odločilo tudi, da dejstvo, da dana dejavnost vsebuje sestavo listin, ki imajo tak učinek kot dokazna vrednost in izvršljivost, ne zadostuje, da se šteje, da je ta dejavnost v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 73 in navedena sodna praksa).

122

Zlasti glede dokazne vrednosti notarskih listin je treba pojasniti, da ta izvira iz dokaznih pravil, ki jih določa zakonik o pravdnem postopku. Dokazna vrednost, ki jo daje zakon neki listini, torej ne vpliva neposredno na to, ali je dejavnost, ki vključuje sestavo te listine, sama po sebi v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti, kot to zahteva sodna praksa (sodba z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 74 in navedena sodba praksa).

123

Poleg tega, kot izhaja zlasti iz člena 195(6) in (7) zakonika o pravdnem postopku, je zoper verodostojne listine vedno mogoče predložiti nasprotni dokaz.

124

Torej ni mogoče trditi, da notarska listina zaradi svoje dokazne vrednosti brezpogojno zavezuje sodišče pri njegovi presoji, saj ni sporno, da to sprejme odločbo na podlagi svojega prepričanja ob upoštevanju vseh dejstev in dokazov, zbranih med sodnim postopkom. Načelo, da sodišče prosto presoja dokaze, ureja člen 206 zakonika o pravdnem postopku (glej po analogiji sodbo z dne 1. decembra 2011, Komisija/Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 76 in navedena sodna praksa).

125

Tudi izvršljivost javne listine notarjem ne daje pooblastil, ki so v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti. Čeprav zaradi notarjeve oznake potrdila o izvršljivosti na javni listini ta postane izvršljiva, je izvršljivost posledica volje strank, da po tem, ko notar preveri skladnost nekega akta ali sporazuma z zakonom, ta akt ali sporazum sklenejo in da temu aktu ali sporazumu zagotovijo to izvršljivost (sodba z dne 24. maja 2011, Komisija/Belgija, C‑47/08, EU:C:2011:334, točka 103).

126

Poleg tega tudi ni sporno, da notar razen oznake potrdila o izvršljivosti nima nobene vloge pri prisilni izvršbi. V zvezi s tem torej nima nobenega pooblastila za uporabo prisile.

127

Preudarki iz točk 125 in 126 te sodbe se uporabljajo tudi za notarjevo oznako potrdila o izvršljivosti v okviru izvršitve terjatev, zapisanih v notarskih listinah, in v okviru formalnih odločb notarja.

128

Glede trditve Madžarske, ki se nanaša na sodbo z dne 17. junija 1999, Unibank (C‑260/97, EU:C:1999:312), je treba ugotoviti, da se zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, ni nanašala na razlago člena 51, prvi odstavek PDEU, ampak na razlago člena 50 Konvencije z dne 27. septembra 1968 o izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32). Sodišče je v točkah 15 in 21 te sodbe odločilo tudi, da je za to, da se akt šteje za „javen“ v smislu člena 50 te konvencije o pristojnosti in izvrševanju, nujno posredovanje bodisi javnega organa bodisi kakega drugega organa, ki ga pooblasti država izvora.

129

Glede trditve te države članice v zvezi z uredbama št. 44/2001 in št. 805/2004 je Sodišče že odločilo, da se ta akta nanašata na priznavanje in izvrševanje javnih listin, ki so bile sprejete in so izvršljive v drugi državi članici, in zato ne vplivajo na razlago člena 51, prvi odstavek, PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 24. maja 2011, Komisija/Belgija, C‑47/08, EU:C:2011:334, točka 120). Enako velja za Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1), ki je nadomestila Uredbo št. 44/2001.

130

Glede pristojnosti notarja na področju predhodnega zbiranja dokazov, je treba poudariti, da je namen tega postopka, da se dokazi, za pridobitev katerih ima predlagatelj pravni interes, združijo zaradi mogoče kasnejše uvedbe pravdnega postopka, za katerega pa ni pristojen notar. Zakon o nepravdnih notarskih postopkih pa določa, da ni mogoče predhodno zbirati dokazov, če v zadevi že teče pravdni ali kazenski postopek. Pristojnost notarja glede predhodnega zbiranja dokazov je torej glede na izvajanje javne oblasti pomožna oziroma pripravljalna dejavnost.

131

Enako velja za naloge, ki jih ima notar v postopku določitve sodnega izvedenca, saj se ta postopek izvaja, kadar ugotovitev ali presoja dejstva ali kakšne druge pomembne okoliščine zahteva posebno tehnično znanje. Tako kot predhodno zbiranje dokazov se določitev sodnega izvedenca v skladu s členom 21(2) zakona o nepravdnih notarskih postopkih notarju lahko predlaga le, če glede vprašanja, za katerega predlagatelj ukrepa želi pridobiti izvedeniško mnenje, teče drug sodni postopek, v katerem je predlagatelj tožeča ali tožena stranka, ali če proti njemu teče kazenski postopek.

132

Glede pristojnosti, ki jih ima notar pri ugotavljanju ničnosti izgubljenih, ukradenih in uničenih vrednostnih papirjev in potrdil, je treba poudariti, da, kot navaja Madžarska, to ne pomeni civilnopravne ničnosti pravnega razmerja, na katerem temelji vrednostni papir, ampak ustvarja le možnost, da se lahko izda nov vrednostni papir, ki nadomešča prejšnjega. Ta pristojnost notarja torej ne zajema pristojnosti odločanja.

133

Te ugotovitve ne more omajati okoliščina, da lahko notar osebi ali organu, ki mora plačati na podlagi izgubljenih, ukradenih ali uničenih vrednostnih papirjev, naloži, naj ne izvede plačila na podlagi tega vrednostnega papirja in naj, če je to potrebno, znesek, ki je v tem času postal izterljiv, položi v sodno hrambo. Ta ukrepa sta namreč pomožna in potrebna glede na glavno nalogo notarja, navedeno v prejšnji točki te sodbe.

134

Glede dejavnosti, ki se izvajajo na področju prenehanja registrirane partnerske skupnosti, je treba navesti, da v skladu s členi od 36/A do 36/D zakona o nepravdnih notarskih postopkih notar ugotovi prenehanje registrirane partnerske skupnosti le, če oba partnerja to svobodno in skupaj zahtevata, če nobeden od partnerjev nima otroka, glede katerega imata partnerja skupno dolžnost preživljanja, in če sta se sporazumela glede vprašanj obveznosti preživljanja, ki jih imata drug do drugega, glede uporabe skupnega prebivališča in razdelitve premoženja, ki je nastalo skupaj v času trajanja partnerske skupnosti, drugi primeri prenehanja registrirane partnerske skupnosti pa spadajo v pristojnost sodišča.

135

Tako je treba ugotoviti, da pristojnost notarja na področju prenehanja registrirane partnerske zveze, ki temelji le na volji strank in ne posega v prerogative sodišča, kadar ni soglasja strank, ni v neposredni in posebni zvezi z izvajanjem javne oblasti (glej po analogiji sodbo z dne 10. septembra 2015, Komisija/Latvija, C‑151/14, EU:C:2015:577, točke od 68 do 70).

136

Glede vpisa podatkov v register prijav partnerske skupnosti in v nacionalni register predporočnih pogodb in nacionalni register pogodb med partnerjema je Sodišče že odločilo, da dejavnosti, ki se nanašajo na ukrepe v zvezi z javnostjo navedenih listin, ne odražajo notarjeve neposredne in posebne zveze z izvajanjem javne oblasti (glej po analogiji sodbo z dne 24. maj 2011, Komisija/Luksemburg, C‑51/08, EU:C:2011:336, točka 113).

137

Glede odreditve dedovanja v primeru smrti fizičnih oseb ali prenehanja pravnih oseb, ki so podale prijave v register jamstev za premičnine, glede hrambe listin in deponiranja denarja, dragocenosti in vrednostnih papirjev je treba ugotoviti, da Madžarska ne navaja nobene trditve, s katero bi natančno pokazala, katere izmed teh dejavnosti spadajo v izvajanje javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU.

138

Poleg tega Madžarska tudi sama priznava, da dejavnost hrambe listin v elektronskih arhivih ne spada v dejavnosti izvajanja javne oblasti v smislu te določbe.

139

Nazadnje, glede posebnega statusa notarjev v madžarskem pravnem redu zadostuje spomniti, da je treba to, ali se izjema iz člena 51, prvi odstavek, PDEU nanaša na te dejavnosti, preveriti glede na naravo zadevnih dejavnosti, in ne glede na ta status kot tak (sodba z dne 1. decembra 2011, Nizozemska, C‑157/09, neobjavljena, EU:C:2011:794, točka 84).

140

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da dejavnosti notarjev, kot so bile opredeljene v madžarskem pravnem redu ob poteku roka, določenega v drugem dodatnem obrazloženem mnenju, ne spadajo v izvajanje javne oblasti v smislu člena 51, prvi odstavek, PDEU.

141

Zato je treba ugotoviti, da pogoj državljanstva, ki ga zahteva madžarska zakonodaja za dostop do notarskega poklica, pomeni diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je prepovedana s členom 49 PDEU.

142

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da je tožba Komisije utemeljena.

143

Treba je torej ugotoviti, da Madžarska s tem, da dostop do notarskega poklica pogojuje z državljanstvom, ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 49 PDEU.

144

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Komisija je predlagala, naj se Madžarski naloži plačilo stroškov, in ker ta v postopku ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

145

Na podlagi člena 140(1) tega poslovnika države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Zato Češka republika nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: