Združeni zadevi C‑361/15 P in C‑405/15 P

Easy Sanitary Solutions BV in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

proti

Group Nivelles NV

„Pritožba – Intelektualna lastnina – Modeli Skupnosti – Uredba (ES) št. 6/2002 – Člen 5 – Novost – Člen 6 – Individualna narava – Člen 7 – Razkritje javnosti – Člen 63 – Pristojnosti, podeljene Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) v okviru izvajanja dokazov – Dokazno breme vložnika zahteve za razglasitev ničnosti – Zahteve, povezane z upodobitvijo risbe ali predhodnega modela – Risba, ki upodablja odtočno kanaleto za prho – Zavrnitev zahteve za razglasitev ničnosti s strani odbora za pritožbe“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 21. septembra 2017

1. Modeli Skupnosti–Odpoved in ničnost–Zahteva za razglasitev ničnosti, ki temelji na obstoju prejšnjega modela–Dokazno breme

   (Uredba Sveta št. 6/2002, uvodna izjava 12, členi 3(a), od 5 do 7, 25(1)(b), 52(1) in (2), ter 53(1) in (2); Uredba Komisije št. 2245/2002, člen 28(1)(b)(v))

2. Pritožba–Razlogi–Obrazložitev sodbe, pri kateri je podana kršitev prava Unije–Izrek, utemeljen iz drugih pravnih razlogov–Zavrnitev

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

3. Modeli Skupnosti–Razlogi za ničnost–Neobstoj novosti–Prejšnje razkritje enakega modela–Prejšnji model, namenjen vgradnji v drug izdelek ali uporabi na tem izdelku–Nevplivanje

   (Uredba Sveta št. 6/2002, členi 5(1), 10, 19 in 36)

4. Modeli Skupnosti–Razlogi za ničnost–Neobstoj individualne narave–Model, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi celotnega vtisa, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi prejšnji model–Seznanjeni uporabnik–Pojem–Poznavanje prejšnjega modela, vgrajenega v izdelek iz drugega industrijskega sektorja od tistega, na katerega se nanaša izpodbijani model ali na katerem se uporabi, s strani seznanjenega uporabnika–Nevplivanje

   (Uredba Sveta št. 6/2002, členi od 5 do 7)

1.  Na eni strani mora zahteva za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti v skladu s členom 28(1)(b)(v) Uredbe št. 2245/2002 o izvajanju Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti, če temelji na okoliščini, da ta model ne izpolnjuje zahtev iz členov 5 ali 6 Uredbe št. 6/2002, vsebovati navedbo in reprodukcijo prejšnjih modelov, ki bi lahko bili ovira za novost ali individualno naravo registriranega modela Skupnosti, ter dokumente, ki dokazujejo obstoj teh prejšnjih modelov.

   Na drugi strani v okviru zahteve za razglasitev ničnosti na podlagi člena 25 Uredbe št. 6/2002 iz člena 52(1) in (2) ter iz člena 53(1) in (2) te uredbe izhaja, da ni naloga Urada Evropske unije za intelektualno lastnino niti Splošnega sodišča, temveč tožeče stranke, ki se sklicuje na ničnostni razlog iz člena 25(1)(b) te uredbe, da predloži dokaze o resničnosti tega razloga.

   Zato mora vložnik zahteve za razglasitev ničnosti, kadar se sklicuje na ničnostni razlog iz člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, predložiti dokaze o tem, da izpodbijani model ne izpolnjuje pogojev, določenih v členih od 4 do 9 te uredbe.

   Poleg tega je treba v zvezi z zatrjevano kršitvijo člena 5 Uredbe št. 6/2002 dodati, da ta določba s tem, ko zahteva, da se videz izdelka šteje za novega, da „javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka“, določa, da je treba presojo novosti nekega modela opraviti glede na enega ali več točno določenih, posamičnih, ugotovljenih in opredeljenih modelov izmed vseh modelov, ki so bili prej dostopni javnosti.

   V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s členom 3(a) te uredbe videz pomeni „izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem“. Iz tega izhaja, da je videz v okviru sistematike Uredbe št. 6/2002 za model bistvenega pomena.

   Zato je okoliščina, da je neka značilnost modela vidna, temeljni pogoj za to varstvo. Tako je v uvodni izjavi 12 Uredbe št. 6/2002 navedeno, da varstvo modela ne bi smelo zajemati tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takšnih delov, ki niso vidne, če je del izpostavljen, njegovih značilnosti pa se zato ne bi smelo upoštevati pri presoji, ali druge značilnosti tega modela izpolnjujejo zahteve za varstvo.

   Iz navedenega sledi, da je za organe Urada bistvenega pomena, da imajo sliko predhodnega modela, ki mora omogočati, da se zajame videz izdelka, v katerega je vgrajen model, ter natančno in zanesljivo opredeli predhodni model, da bi se lahko v skladu s členi od 5 do 7 Uredbe št. 6/2002 lotili presoje novosti in individualne narave izpodbijanega modela ter primerjave med zadevnima modeloma, ki jo zajema ta presoja. Za presojo, ali izpodbijani model dejansko ni nov oziroma ali dejansko nima individualne narave, pa je potreben točno določen in ugotovljen predhodni model.

   Iz tega sledi, da mora stranka, ki je vložila zahtevo za razglasitev ničnosti, Uradu predložiti potrebne informacije, zlasti pa natančno in popolno opredelitev ter reprodukcijo modela, katerega predhodnost se zatrjuje, da dokaže, da izpodbijanega modela ni mogoče veljavno registrirati.

   (Glej točke od 58 do 65.)

2.  Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da kršitev prava Unije, ki jo stori Splošno sodišče, ne povzroči razveljavitve izpodbijane sodbe, če je njen izrek utemeljen z drugimi pravnimi razlogi.

   (Glej točko 73.)

3.  Iz člena 5(1)(b) Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti izhaja, da se model šteje za nov, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka, v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ali – če se zahteva prednostna pravica – datumom prednostne pravice.

   Besedilo te določbe novosti modela ne pogojuje z izdelki, v katere ga je mogoče vgraditi ali na katerih ga je mogoče uporabiti.

   Poleg tega je treba opozoriti, da v skladu s členom 10(1) Uredbe št. 6/2002 obseg varstva iz modela Skupnosti zajema „vsak videz izdelka“, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

   Če bi bilo treba slediti stališču, da je varstvo modela odvisno od narave izdelka, v katerega je ta model vgrajen ali na katerem se uporabi, bi bilo tako varstvo omejeno samo na modele, ki se uvrščajo na določeno področje. Takšnega stališča zato ni mogoče sprejeti.

   Poleg tega je tako iz člena 36(6) kot iz člena 19(1) Uredbe št. 6/2002 razvidno, da registrirani model Skupnosti njegovemu imetniku podeljuje izključno pravico do uporabe zadevnega modela na vseh vrstah izdelkov in ne le na izdelkih, navedenih v prijavi za registracijo.

   V skladu s tem členom 36(6) namreč podatki, navedeni zlasti v odstavku 2 tega člena, ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega. Zato ti podatki, ki vsebujejo navedbo izdelkov, v katere naj bi bil model vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal, ne morejo omejevati varstva tega modela, kot je določeno zlasti v členu 10 Uredbe št. 6/2002.

   V zvezi s členom 19(1) te uredbe sklicevanje na „izdelek“, v katerega je vgrajen model ali na katerem se uporabi, ne dopušča domneve, da je obseg varstva modela Skupnosti omejen na izdelek, v katerega je model vgrajen ali na katerem se uporablja.

   Glede na razlago členov 10 in 19 ter člena 36 Uredbe št. 6/2002 modela Skupnosti ni mogoče šteti za novega v smislu člena 5(1) te uredbe, če je bil enak model dostopen javnosti pred datumi, določenimi v tej določbi, četudi je ta predhodni model namenjen vgradnji ali uporabi na tem drugem izdelku. Okoliščina, da obseg varstva iz modela ni omejen samo na izdelke, v katere bo vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal, nujno pomeni, da presoja novosti modela prav tako ne sme biti omejena na samo te izdelke.

   (Glej točke od 89 do 96.)

4.  V skladu s členom 6 Uredbe št. 6/2002 o modelih Skupnosti se šteje, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti. Sodišče je že presodilo, da je tako pojem seznanjeni uporabnik, ki ni opredeljen v tej uredbi, mogoče razumeti, kot da pomeni uporabnika, ki ni le povprečno pozoren, temveč je posebej pazljiv, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja.

   Res je, da v skladu s sodno prakso Sodišča oznaka „seznanjen“ nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo v zadevnem sektorju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi.

   Vendar pojma seznanjeni uporabnik ni mogoče razlagati tako, da bi lahko predhodni model samo, če ga ta uporabnik pozna, pomenil oviro za priznanje individualne narave novejšemu modelu. Takšna razlaga je namreč v nasprotju s členom 7 Uredbe št. 6/2002.

   V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe št. 6/2002 model treba primerjati z drugim, da bi ugotovili novost in individualno naravo prvega, samo če je bil drugi model dostopen javnosti.

   Kadar se šteje, da je bil model dostopen javnosti v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002, to razkritje velja tako za presojo novosti modela, s katerim se primerja model, ki je dostopen javnosti, v smislu člena 5 te uredbe, kot tudi individualne narave tega prvega modela v smislu člena 6 navedene uredbe.

   Poleg tega „zadevno področje“ v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002 ni omejeno na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem se bo uporabil.

   Vendar stališče, da bi lahko predhodni model pomenil oviro za priznanje individualne narave novejšega modela, le če seznanjeni uporabnik pozna navedeni predhodni model, pomeni, da se za presojo individualne narave modela v smislu člena 6(1) Uredbe št. 6/2002 zahteva, da seznanjeni uporabnik izpodbijanega modela pozna predhodni model, za katerega je bilo že dokazano, da je dostopen javnosti v smislu člena 7(1) te uredbe.

   Vendar nič v tem členu 7(1) ne omogoča domneve, da mora seznanjeni uporabnik izdelka, v katerega je izpodbijani model vgrajen ali na katerem se uporabi, poznati predhodni model, če je ta vgrajen v izdelek iz drugega industrijskega sektorja od tistega, na katerega se nanaša izpodbijani model ali na katerem se uporabi.

   (Glej točke od 124 do 131.)