—

za Medical Imaging Systems GmbH (MIS) G. Eder, odvetnik,

—

za Hauptzollamt München C. Erhart-Parzefall,

—

za Evropsko komisijo M. Wasmeier in A. Caeiros, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 62113310 00 0 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 (UL L 304, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Medical Imaging Systems GmbH (MIS) (v nadaljevanju: MIS) in Hauptzollamt München (glavni carinski urad v Münchnu, Nemčija) glede tarifne uvrstitve predpasnikov-plaščev za zaščito pred sevanjem v KN.

3

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Evropsko unijo, je urejena s KN. Ta temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) in je bil ustanovljen s konvencijo o ustanovitvi tega sveta, sklenjeno v Bruslju 15. decembra 1950. HS je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983 in skupaj z njenim protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjeno s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). KN po HS povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma cifra, ki označujeta pododdelke.

4

Člen 12 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), določa, da Evropska komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN skupaj z ustreznimi avtonomnimi in konvencionalnimi stopnjami dajatev skupne carinske tarife, kot izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

5

Različica KN, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, je – kot je razvidno iz spisa, predloženega Sodišču – ta za leto 2013, ki izhaja iz Izvedbene uredbe št. 927/2012.

6

Prvi del KN vsebuje skupek uvodnih določb. Pod naslovom I tega dela, ki vsebuje splošna pravila, je podnaslov A, naslovljen „Splošna pravila za razlago [KN]“, ki določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih.

[…]

7

Drugi del KN, v katerem je seznam carin, je razdeljen na oddelke. V oddelku XI tega dela je poglavje 62, naslovljeno „Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani“.

8

Tarifna številka 6211 KN, ki je del poglavja 62, je sestavljena tako:

„6211 Trenirke, smučarske obleke in kopalke; druga oblačila

[…]

6211 33 – – iz umetnih ali sintetičnih vlaken

6211 33 10 – – – delovna in poklicna oblačila

[…]“

9

Drugi del KN vsebuje tudi oddelek XV, naslovljen „Navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin“. Ta oddelek vsebuje med drugim te opombe:

[…]“

10

Poglavje 81, naslovljeno „Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki“, je del tega oddelka XV. Tarifna številka 8110 KN je razčlenjena tako:

„8110 Antimon in antimonovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8110 10 00 – Antimon, surov; prah

8110 20 00 – Odpadki in ostanki

8110 90 00 – Drugo“

11

Komisija na podlagi člena 9(1)(a), druga alinea, Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 254/2000, in v skladu s postopkom, določenim v členu 10 te uredbe, sprejme pojasnjevalne opombe KN. Te pojasnjevalne opombe se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

12

Pojasnjevalna opomba KN, ki se nanaša na poglavje 62, v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (UL 2011, C 137, str. 1), med drugim določa:

„Splošno

[…]

13

Pojasnjevalne opombe k HS so izdelane v okviru SCO v skladu z določbami Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga in so objavljene v obeh uradnih jezikih SCO, in sicer v francoščini in angleščini. V pojasnjevalni opombi HS glede tarifne številke 6210 HS („Oblačila, izdelana iz materialov iz tarifnih številk 5602, 5603, 5903, 5906 ali 5907“) je med drugim navedeno:

„Med naprave iz te tarifne številke spadajo: […] zaščitne obleke, ki ščitijo pred sevanjem, ki niso kombinirane z dihalnimi aparati.“

14

Družba MIS je 19. marca 2013 pri glavnem carinskem uradu v Münchnu vložila deklaracijo za sprostitev proizvodov za zaščito pred sevanji, model „Xenolite NL 8250“, z izvorom iz Združenih držav Amerike (v nadaljevanju: zadevni proizvodi) v prosti promet. Družba MIS je v tej deklaraciji te proizvode uvrstila pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 0 KN. To deklaracijo je ta urad sprejel in z odločbo z istega dne določil uvozne dajatve na podlagi 12‑odstotne stopnje, ki se uporablja za zgoraj navedeno tarifno podštevilko KN.

15

Ugovor, ki ga je družba MIS vložila zoper to odmerno odločbo, je bil zavrnjen, zato je ta pri predložitvenem sodišču vložila tožbo za odpravo navedene odločbe. V utemeljitev te tožbe v bistvu trdi, da bi bilo treba zadevne proizvode uvrstiti pod tarifno podštevilko 8110 90 00 KN.

16

Predložitveno sodišče navaja, da so zadevni proizvodi predpasniki-plašči za zaščito pred sevanjem, ki so na zunanji in notranji strani iz enobarvne tkanine, debele približno 0,2 milimetra, in v celoti iz sintetičnih vlaken (poliester in poliamid). Polnilo je v glavnem sestavljeno iz antimona (približno 60 % teže) in drugih elementov, od katerih je polimer glavni nosilni material. Ti predpasniki-plašči brez rokavov segajo do razkoraka ter imajo okrogel izrez tesno ob vratu brez ovratnika in všite ramenske blazinice. Sprednja dela se popolnoma prekrivata, pri čemer se sprednji del zapre s sprijemnim trakom na desni strani in na ramenu. Na sprednjem delu je poleg tega žep v višini prsi, ki je iz barvne tkanine. Na teh proizvodih je tudi obesek za ključe iz navadne kovine, ki je pritrjen na trak, ki je v obliki zanke in je všit v obrobo vratnega izreza. Navedeni predpasniki-plašči so namenjeni zaščiti oseb pred rentgenskimi žarki pri opravljanju poklicne dejavnosti.

17

Po navedbah predložitvenega sodišča družba MIS pred njim trdi, da so zadevni proizvodi sestavljeni iz različnih elementov, med katerimi ima prevladujoč delež antimon, ki določa njihov značaj, ob upoštevanju uporabe, za katero so namenjeni, in vrednosti različnih elementov, iz katerih so sestavljeni. Ti proizvodi naj namreč ne bi mogli opravljati funkcije zaščite pred rentgenskimi žarki, če ne bi bilo tega dela antimona. Zunanji videz navedenih proizvodov naj ne bi bil upošteven, saj so ti sestavljeni iz različnih elementov. Zato bi bilo treba zadevne proizvode po mnenju družbe MIS uvrstiti pod tarifno podštevilko 8110 90 00 KN.

18

Predložitveno sodišče navaja, da je rešitev spora, ki poteka pred njim, odvisna od vprašanja, ali sta za uvrstitev proizvodov pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 0 KN pomembna izključno zunanji videz in namen uporabe zadevnih proizvodov, ali pa je treba upoštevati sestavino proizvoda, ki mu daje bistveni značaj.

19

Po njegovem mnenju zadevni proizvodi glede na njihove objektivne lastnosti in zunanji videz ter namen uporabe, ki je neločljivo povezan s proizvodi, spadajo pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 0 KN. Poleg tega meni, da je tarifna številka 6211 KN tarifna številka z natančnejšim poimenovanjem za proizvod v smislu splošnega pravila 3(a) za razlago KN in mora torej imeti prednost pred tarifnimi številkami s splošnejšim poimenovanjem za proizvod. Vendar dvomi glede uvrstitve zadevnih proizvodov v postopku, ki poteka pred njim, pod tarifno podštevilko 6211 33 10 KN, saj naj taka uvrstitev ne bi upoštevala polnila teh proizvodov, zlasti antimona, ki naj bi predstavljal približno 60 % teže polnila in iz katerega naj bi izhajala zaščita pred sevanjem, ki jo zagotavljajo navedeni proizvodi.

20

V teh okoliščinah je Finanzgericht München (finančno sodišče v Münchnu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je za uvrstitev pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 0 ‚delovna in poklicna oblačila‘ kombinirane nomenklature odločilen izključno zunanji videz ali namen uporabe, ali pa je treba ob uporabi splošnega pravila 3(b) upoštevati, katere sestavine proizvoda mu dajejo bistveni značaj?“

21

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da je treba predpasnik-plašč za zaščito pred sevanjem, kot je ta v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 KN na podlagi njegovega zunanjega videza ali namena uporabe, ali pa je treba za njegovo uvrstitev upoštevati tudi sestavine, ki mu dajejo bistveni značaj zaščitnega oblačila pred sevanjem, ki bi lahko po potrebi upravičile njegovo uvrstitev v drugo tarifno številko KN, zlasti 8110 KN.

22

Glede tega je treba najprej opozoriti na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno razvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opombah oddelka ali poglavja (sodba z dne 18. maja 2011, Delphi Deutschland, C‑423/10, EU:C:2011:315, točka 23 in navedena sodna praksa).

23

Pojasnjevalne opombe, ki sta jih sprejeli Komisija, kar zadeva KN, in SCO, kar zadeva HS, so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega pravnega učinka (sodba z dne 18. maja 2011, Delphi Deutschland, C‑423/10, EU:C:2011:315, točka 24 in navedena sodna praksa).

24

Poleg tega je v skladu s prav tako ustaljeno sodno prakso lahko namen uporabe proizvoda tudi objektivno uvrstitveno merilo, če je lasten temu proizvodu, kar pa je značilnost, ki jo je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (sodbi z dne 20. junija 2013, Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 41, in z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 47). Vendar je namen uporabe proizvoda upoštevno merilo, le če uvrstitve ni mogoče opraviti zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti proizvoda (sodbi z dne 16. decembra 2010, Skoma-Lux, C‑339/09, EU:C:2010:781, točka 47, in z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 33).

25

Dalje, ugotoviti je treba, da je tarifna podštevilka 6211 33 10 KN, katere besedilo se nanaša na „delovna in poklicna oblačila“, del tarifne številke 6211 33 KN, ki se nanaša na „trenirke, smučarske obleke in kopalke; druga oblačila“, sestavljene „iz sintetičnih ali umetnih vlaken“.

26

V pojasnjevalni opombi NK glede poglavja 62, navedeni v točki 12 te sodbe, je natančno navedeno, da to poglavje zajema delovna in poklicna oblačila, ki zaradi splošnega videza ter vrste materiala, ki je običajno čvrst in se ne krči, „nedvoumno kažejo na to, da so izdelane samo ali predvsem zato, da zagotovijo zaščito (fizično ali zdravstveno) drugih oblačil in/ali oseb med delom v obratu, opravljanjem poklica ali v gospodinjstvu“. Kot je razvidno iz sodne prakse, navedene v prejšnjih točkah, je treba proizvod, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki je izdelan iz sintetičnih ali umetnih vlaken ter zasnovan izključno ali v glavnem za zaščito oseb, ki so pri opravljanju poklicne dejavnosti izpostavljene sevanju, ob upoštevanju njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti, zlasti njegovega zunanjega videza, uvrstiti pod „delovna in poklicna oblačila“ v smislu tarifne podštevilke 6211 33 10 00 0.

27

Ta razlaga je potrjena s pojasnjevalno opombo HS v zvezi s tarifno številko 6210 HS, v kateri je navedeno, da je treba „zaščitne obleke, ki ščitijo pred sevanjem“, če so izdelane iz materialov iz tarifne številke 5602, 5603, 5903, 5906 ali 5907 HS, šteti za „oblačila“ iz tarifne številke 6210 HS. Čeprav naj zadevni proizvodi v postopku v glavni stvari ne bi bili izdelani iz materialov iz tarifnih številk 5602, 5603, 5903, 5906 ali 5907 HS, je iz navedene opombe mogoče razbrati, da na splošno oprema za zaščito pred sevanjem, ki ima objektivne značilnosti in lastnosti oblačila, spada pod različne tarifne številke in podštevilke KN, ki se nanašajo na oblačila.

28

Nazadnje, glede vprašanja, ali je treba za uvrstitev proizvoda, kot je ta v postopku v glavni stvari, upoštevati tudi sestavine, ki mu dajejo bistveni značaj, je treba spomniti, da je to merilo navedeno v splošnem pravilu 3(b) za razlago KN. Iz besedila tega splošnega pravila za razlago izhaja, da se ta nanaša na primer, v katerem „bi […] bilo [proizvode] mogoče […] na prvi pogled uvrstiti pod dve ali več tarifnih številk.“

29

Če je podan tak položaj, je treba uporabiti splošno pravilo 3(a) za razlago KN, v skladu s katerim „[ima] tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, […]prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše“. Šele če uporaba tega pravila ne omogoča primerne uvrstitve nekega blaga, zlasti kadar ni natančne tarifne številke za uvrstitev navedenega blaga (glej v tem smislu sodbi z dne 10. maja 2001, VauDe Sport, C‑288/99, EU:C:2001:262, točka 21, in z dne 15. novembra 2012, Kurcums Metal, C‑558/11, EU:C:2012:721, točka 36), je treba uporabiti splošno pravilo 3(b) za razlago KN in te proizvode uvrstiti, „kot da so iz materiala ali sestavine, ki jim daje bistven značaj“.

30

Kot pa je bilo navedeno v točki 26 te sodbe, za uvrstitev proizvoda, kot je ta v postopku v glavni stvari, obstaja natančna tarifna številka, v obravnavanem primeru tarifna številka 6211 KN, pod katero spada tarifna podštevilka 6211 33 10 00 0 KN.

31

Predložitveno sodišče je sicer navedlo možnost uvrstitve zadevnega proizvoda v postopku v glavni stvari v drugo tarifno številko KN, zlasti tarifno številko 8110 KN, vendar je iz besedila slednje razvidno, da se nanaša na „antimon“ in na „antimonove izdelke, vključno z odpadki in ostanki“, ne pa na oblačila kot zadevni proizvod v postopku v glavni stvari.

32

To, da je zadnjenavedeni proizvod sestavljen iz polnila, ki je v glavnem iz antimona, ki mu daje bistven značaj zaščite pred sevanjem, ne zadošča za to, da se ga opredeli kot antimonov izdelek iz tarifne številke 8110 KN.

33

Kot je bilo namreč že navedeno, je očitno, da je tarifna podštevilka 6211 33 10 00 0 KN „tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod,“ v smislu splošnega pravila 3(a) za razlago KN in da mora imeti torej prednost pred drugimi. Zato za določitev tarifne uvrstitve zadevnih proizvodov v postopku v glavni stvari ni treba uporabiti splošnega pravila 3(b) za razlago KN, pri katerem se upošteva „material ali sestavino“, ki jim daje „bistven značaj“.

34

Ob upoštevanju vsej zgoraj navedenih preudarkov je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je treba predpasnik-plašč za zaščito pred sevanjem, kot je ta v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 0 KN zaradi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti, med katerimi je med drugim njegov zunanji videz, ne da bi bilo treba upoštevati sestavine, ki zadevnemu proizvodu dajejo bistveni značaj.

35

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, v različici iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012, je treba razlagati tako, da je treba predpasnik-plašč za zaščito pred sevanjem, kot je ta v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno podštevilko 6211 33 10 00 0 navedene nomenklature zaradi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti, med katerimi je med drugim njegov zunanji videz, ne da bi bilo treba upoštevati sestavine, ki zadevnemu proizvodu dajejo bistveni značaj.