—

za Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen NV J.-P. Kesteloot, odvetnik,

—

za G. Demeya K. Bentein, odvetnik,

—

za francosko vlado D. Colas, F.-X. Bréchot in M.-L. Kitamura, agenti,

—

za Evropsko komisijo F. Wilman, J. Hottiaux in N. Yerrell, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6(2), zadnji stavek, Dodatka A h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena s Protokolom o spremembah Konvencije o mednarodnem železniškem prometu z dne 3. junija 1999 (v nadaljevanju: Dodatek A), ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL 2007, L 315, str. 14).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen NV (belgijska nacionalna železniška družba (SNCB)) in G. Demeyem glede plačila pavšalne odškodnine, ki se od G. Demeya zahteva zaradi kaznivih ravnanj, ki jih je G. Demey storil s tem, da je potoval z vlakom brez vozovnice in te pomanjkljivosti ni odpravil v zakonsko določenem roku.

3

Člen 4 Uredbe št. 1371/2007, naslovljen „Prevozna pogodba“, določa:

„Ob upoštevanju določb tega poglavja je sklepanje in izvajanje prevozne pogodbe ter zagotavljanje informacij in vozovnic urejeno z določbami iz II. dela in III. dela iz Priloge I.“

4

Prilogo I k tej uredbi, naslovljeno „Izvleček iz Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu potnikov in prtljage (CIV)“, tvori Dodatek A. Del II tega dodatka, ki je vsebovan v tej Prilogi I in je naslovljen „Sklenitev in vsebina pogodbe o prevozu“, sestavljajo členi od 6 do 11 navedenega dodatka.

5

Člen 6 Dodatka A, naslovljen „Prevozna pogodba“, določa:

„1.   S prevozno pogodbo se prevoznik zaveže, da bo potnike in po potrebi tudi prtljago in vozila prepeljal do namembne postaje, kjer bo izročil prtljago in vozila.

2.   Prevozna pogodba mora biti potrjena z eno ali več vozovnicami, ki se izdajo potniku. Ne glede na 9. člen pa to, da je potnik nima, da je nepravilno izdana ali da jo je izgubil, ne vpliva niti na obstoj niti na veljavnost pogodbe, za katero ostanejo veljavna ta enotna pravila.

3.   Dokler se ne dokaže nasprotno, se vozovnica uporablja kot dokazilo o sklenitvi in vsebini prevozne pogodbe.“

6

Člen 7 tega Dodatka A se nanaša na vozovnico.

7

Člen 8 omenjenega Dodatka A, naslovljen „Plačilo in vračilo prevoznine“, v odstavku 1 določa, da se prevoznina, če se potnik in prevoznik ne dogovorita drugače, plača vnaprej.

8

Člen 9 istega Dodatka A, naslovljen „Pravica do prevoza. Izključitev iz prevoza“, določa:

„1.   Vse od začetka potovanja mora imeti potnik pri sebi veljavno vozovnico, ki jo mora ob kontroli vozovnic tudi pokazati. Splošni prevozni pogoji lahko določajo:

2.   Splošni prevozni pogoji lahko določajo, da je mogoče potnike, ki:

9

Člena 10 in 11 Dodatka A zadevata upoštevanje predpisov upravnih organov ter odpoved in zamujanje vlaka. Del III tega Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, ureja prevoz ročne prtljage, živali, prtljage in vozil.

10

Člen 15(1), prvi pododstavek, Koninklijk besluit van 20 december 2007 houdende reglement van de politie op de spoorwegen (kraljevi odlok z dne 20. decembra 2007 o pravilniku o železniškem prometu) (Belgisch Staatsblad, 15. julij 2008, str. 36973) določa:

„Do železniških vozil in peronov imajo dostop le potniki, ki imajo v skladu s splošnimi pogoji prevoza zadevnega železniškega podjetja veljavno vozovnico ali jo pridobijo v skladu s splošnimi pogoji prevoza.“

11

Člen 18(1) tega kraljevega odloka določa:

„Kršitve določb tega odloka so v skladu s členom 3 zakona z dne 12. aprila 1835 o pristojbinah v železniškem prometu in železniškem pravilniku kaznive, tudi če so storjene nenamerno.“

12

Člen 3 Wet van 12 april 1835 betreffende het tolgeld en de reglementen van de spoorwegpolitie (zakon z dne 12. aprila 1835 o pristojbinah v železniškem prometu in železniškem pravilniku) (objavljen dne 17. aprila 1835) določa, da lahko vlada kazni določi v skladu z Wet van 6 maart 1818 betreffende de straffen uit te spreken tegen de overtreders van algemene verordeningen of te stellen bij provinciale of plaatselijke reglementen (zakon z dne 6. marca 1818 o kaznih, ki se naložijo za kršitev splošnih ukrepov notranje uprave, in kaznih, ki se lahko določijo z uredbami pokrajinskih ali občinskih organov) (objavljen dne 6. marca 1818).

13

V skladu s členom 1(1) zakona z dne 6. marca 1818 se „[k]ršitve kraljevih odlokov, za katere z zakoni niso ali ne bodo določene posebne kazni […], […] kaznujejo z zaporno kaznijo od osem do štirinajst dni in z denarno kaznijo od šestindvajset do dvesto frankov ali z le eno od teh dveh kazni“.

14

Člen 74 Wet van 6 april 2010 betreffende marktpraktijken en consumentenbescherming (zakon z dne 6. aprila 2010 o tržnih praksah in varstvu potrošnikov) (Belgisch Staatsblad, 12. april 2010, str. 20.803) (v nadaljevanju: zakon o tržnih praksah) določa:

„V pogodbah med podjetjem in potrošnikom se za nepoštene vsekakor štejejo klavzule in pogoji ali kombinacije klavzul in pogojev, katerih cilj je:

[…]

[…]

[…]“

15

Člen 75 zakona o tržnih praksah v odstavku 1 določa:

„Nepošteni pogoji so nični.

Pogodba stranki še naprej zavezuje, če lahko še naprej obstaja brez nepoštenih pogojev.

Potrošnik se ne more odpovedati pravicam, ki jih ima v skladu s tem oddelkom.“

16

Med pregledi, opravljenimi septembra in oktobra 2013, je bilo štirikrat ugotovljeno, da je G. Demey potoval z vlakom po Belgiji brez vozovnice. Sprevodnik je G. Demeya pozval, naj to pomanjkljivost odpravi v štirinajstih dneh tako, da plača ceno vozovnice v višini 11,20 EUR, povečano za 8 EUR, kar pomeni skupno 19,20 EUR na vožnjo. G. Demey pomanjkljivosti ni odpravil v določenih rokih, niti se ni odzval na uradne opomine, ki mu jih je poslala SNCB.

17

SNCB je zato proti G. Demeyu vložila tožbo pri vredegerecht te Ieper (mirovni sodnik v Ypresu, Belgija), s katero zahteva plačilo dodatne pavšalne odškodnine v višini 800 EUR, to je 200 EUR za vsako vožnjo brez vozovnice, in to namesto prvotno določenega dodatka v višini 8 EUR na vožnjo.

18

SNCB trdi, da pavšalno odškodnino v višini 200 EUR za vsako vožnjo upravičujejo kazniva ravnanja, ki jih je storil G. Demey. Po mnenju SNCB naj sporazumne narave, ki je potrebna za obstoj pogodbe o prevozu, v obravnavanem primeru sploh ne bi bilo, saj je G. Demey ravnal deliktno, ko se je namerno vozil z vlakom brez vozovnice. Zato meni, da ne more biti upravičen do pravnega varstva, ki mu je zagotovljena kot potrošniku, zlasti s členoma 74 in 75 zakona o tržnih praksah.

19

G. Demey trdi, da je upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja člen 74(17) in (24) tega zakona, saj v skladu s členom 6(2), zadnji stavek, Dodatka A iz Priloge I k Uredbi št. 1371/2007, to, da potnik nima vozovnice, ne vpliva niti na obstoj niti na veljavnost pogodbe.

20

Predložitveno sodišče ugotavlja, da temeljijo navedbe G. Demeya na obstoju pogodbenega razmerja med njim in SNCB. Obenem meni, da stališče SNCB v nasprotju s tem predpostavlja, da je G. Demey storil deliktno dejanje. Zato se sprašuje, ali v tej zadevi med G. Demeyem in navedenim prevoznim podjetjem obstaja pogodba o prevozu na podlagi tega člena 6(2), zadnji stavek, in ali lahko torej uporabi določbe zakona o tržnih praksah, ki temeljijo na obstoju takšne pogodbe.

21

V teh okoliščinah je vredegerecht te Ieper (mirovni sodnik v Ypresu) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:

„Ali člen 6(2), [zadnji stavek], [Dodatka A, ki je vsebovan] v Prilogi I k [Uredbi št. 1371/2007], nasprotuje belgijskim nacionalnim kazenskim določbam, kot so [povzete v točkah od 10 do 13 te sodbe], v skladu s katerimi potnik v železniškem prometu brez vozovnice – ki cene vozovnice ne plača niti v zakonsko določenih rokih – ravna kaznivo, kar izključuje vsakršno pogodbeno razmerje med prevozno družbo in potnikom v železniškem prometu, tako da se potnik v železniškem prometu zato tudi ne more sklicevati na zadevne določbe o pravnem varstvu evropskega in belgijskega nacionalnega prava, […] ki se nanašajo na navedeno (izključno) pogodbeno razmerje s tem potrošnikom?“

22

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(2), zadnji stavek, Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, ki določajo, da oseba, ki potuje z vlakom, ne da bi imela vozovnico za to vožnjo in te pomanjkljivosti ne odpravi v rokih, določenih v teh določbah, ni v pogodbenem razmerju z železniškim podjetjem.

23

V okviru spora o glavni stvari stranki zastopata različni stališči v zvezi s tem, ali je na podlagi te določbe pogodba o prevozu sklenjena že s tem, da oseba potuje z vlakom, ne glede na to, ali ima vozovnico v ta namen. Zato je treba ugotoviti, ali člen 6(2) Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, ureja pogoje nastanka pogodbe o prevozu.

24

Opozoriti je treba, da člen 4 Uredbe št. 1371/2007, naslovljen „Prevozna pogodba“, določa, da je sklepanje prevozne pogodbe urejeno z določbami iz II. in Dela III Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k tej uredbi. Vendar te določbe pogojev za nastanek takšne pogodbe ne urejajo podrobno.

25

V skladu s členom 6(2) Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, mora biti „prevozna pogodba […] potrjena z eno ali več vozovnicami, ki se izdajo potniku. Ne glede na 9. člen pa to, da je potnik nima, da je nepravilno izdana ali da jo je izgubil, ne vpliva niti na obstoj niti na veljavnost pogodbe, za katero ostanejo veljavna ta enotna pravila“.

26

Iz besedila te določbe izhaja, da predpostavlja obstoj predhodno sklenjene prevozne pogodbe in se nanaša zgolj na dokaz o obstoju takšne pogodbe, ki mora biti potrjena z eno ali več vozovnicami. Drugi stavek omenjene določbe se nanaša na primere, v katerih potnik v železniškem prometu ne more predložiti vozovnice ali v katerih je vozovnica nepravilno izdana, in določa, da v teh primerih to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe, ne da bi natančneje določil pogoje, pod katerimi mora biti sklenjena prevozna pogodba.

27

Natančneje, neobstoj vozovnice, ki je omenjen v tem drugem stavku, je mogoče razlagati samo tako, da je bila predhodno sklenjena prevozna pogodba in da potnik ne more predložiti dokaza, da je kupil vozovnico, saj bi sicer prvi stavek navedene določbe postal popolnoma neučinkovit.

28

V skladu s členom 6(1) Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, se prevoznik s prevozno pogodbo zaveže, da bo potnike in po potrebi tudi prtljago in vozila prepeljal do namembne postaje. Ta določba temelji tudi na premisi, da je bila predhodno sklenjena prevozna pogodba, vendar ne daje pojasnila glede načina njene sklenitve.

29

Prav tako člen 6(3) tega Dodatka A zgolj natančneje opredeljuje, da se, dokler se ne dokaže nasprotno, vozovnica uporablja kot dokazilo o sklenitvi in vsebini prevozne pogodbe.

30

Iz tega izhaja, da člena 6(2) navedenega dodatka ni mogoče razlagati v smislu, da določa pogoje nastanka prevozne pogodbe.

31

To ugotovitev potrjuje analiza sobesedila, v katero je umeščena ta določba.

32

V skladu s členom 9 Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, na katerega se sklicuje člen 6(2) tega dodatka, mora imeti potnik pri sebi veljavno vozovnico vse od začetka potovanja in jo mora ob kontroli vozovnic tudi pokazati. Ta člen 9 prav tako določa, da lahko splošni prevozni pogoji določajo, da mora potnik, ki ne pokaže veljavne vozovnice, poleg prevoznine plačati še dodatek in da je mogoče od potnika, ki odkloni takojšnje plačilo prevoznine ali dodatka, zahtevati, da prekine potovanje. Ta določba torej določa zgolj sankcije, ki se lahko izrečejo potniku, ki ni imel vozovnice in kasneje te pomanjkljivosti ni odpravil, in ne vsebuje nobene navedbe o pogojih za nastanek prevozne pogodbe.

33

Enako velja tudi za ostale določbe Dela II Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007. Člen 8 tega Dodatka A namreč v odstavku 1 določa, da se prevoznina plača vnaprej, če se potnik in prevoznik ne dogovorita drugače. Njegov člen 7 se nanaša na vozovnico, člena 10 in 11 navedenega Dodatka A pa se nanašata na upoštevanje predpisov upravnih organov oziroma odpoved in zamujanje vlaka.

34

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da člena 6(2) Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, ni mogoče razlagati tako, da določa pogoje za nastanek prevozne pogodbe, saj te urejajo ustrezne nacionalne določbe.

35

Glede na zgornje ugotovitve je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(2), zadnji stavek, Dodatka A, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi št. 1371/2007, razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim določbam, ki določajo, da oseba, ki potuje z vlakom, ne da bi imela vozovnico za to vožnjo, in te pomanjkljivosti ne odpravi v rokih, določenih v teh določbah, ni v pogodbenem razmerju z železniškim podjetjem.

36

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 6(2), zadnji stavek, Dodatka A h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena s Protokolom o spremembah Konvencije o mednarodnem železniškem prometu z dne 3. junija 1999, ki je vsebovan v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim določbam, ki določajo, da oseba, ki potuje z vlakom, ne da bi imela vozovnico za to vožnjo, in te pomanjkljivosti ne odpravi v rokih, določenih v teh določbah, ni v pogodbenem razmerju z železniškim podjetjem.