—

za Ministerul Transporturilor – Inspectoratul de Stat pentru Controlul Transportului (ISCTR) D. Ştefan, agent,

—

za romunsko vlado M. Chicu, E. Gane in R. H. Radu, agenti,

—

za avstrijsko vlado G. Eberhard, agent,

—

za Evropsko komisijo J. Hottiaux in L. Nicolae, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(a) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL 2006, L 102, str. 1) in člena 2, točka 3, Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL 2009, L 300, str. 88, in popravek v UL 2015, L 272, str. 15).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SC Casa Noastră SA in Ministerul Transporturilor – Inspectoratul de Stat pentru Controlul în Transportul Rutier (ISCTR) (ministrstvo za promet – nacionalna inšpekcija za nadzor cestnega prometa (ISCTR), Romunija) v zvezi z globo, ki jo je ISCTR naložila enemu od uslužbencev družbe Casa Noastră zaradi nespoštovanja časa počitka in časa vožnje.

3

Člen 2(1)(b) Uredbe št. 561/2006 določa:

„Ta uredba se uporablja za prevoz po cesti:

[…]

4

Člen 3(a) te uredbe določa:

„Ta uredba se ne uporablja za prevoz po cesti z:

5

Člen 4(n) navedene uredbe določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

6

Člen 2, točka 1, Uredbe št. 684/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 306) (v nadaljevanju: Uredba št. 684/92), določa:

„1. Linijski prevozi

Prilagajanje pogojem za opravljanje prevoza ne vpliva na rednost linijskega prevoza. [Na linijsko naravo prevoza ne vpliva prilagoditev pogojev opravljanja prevoza.]

Posebni linijski prevozi vključujejo:

Dejstvo, da se posebni prevoz spreminja glede na potrebe uporabnikov, ne vpliva na razvrstitev prevoza pod linijski prevoz.

[…]“

7

Uredba št. 684/92 je bila razveljavljena s členom 30 Uredbe št. 1073/2009. V skladu s tem členom se sklicevanja na razveljavljeno uredbo štejejo za sklicevanja na Uredbo št. 1073/2009 in se razlagajo v skladu z ustrezno korelacijsko tabelo iz njene Priloge III. Na podlagi te razveljavitve členu 2, točka 1.1, Uredbe št. 684/92 ustrezata člen 2, točka 2, in člen 5(1) Uredbe št. 1073/2009, ter členu 2, točka 1.2, Uredbe št. 684/92 člen 2, točka 3, in člen 5(2) Uredbe št. 1073/2009.

8

Člen 2 Uredbe št. 1073/2009 vsebuje te opredelitve pojmov:

„[…]

[…]

[…]“

9

Člen 3 te uredbe, naslovljen „Svoboda opravljanja storitev“, določa:

„1.   Vsak prevoznik iz člena 1, ki opravlja prevoze za najem ali plačilo, ima v skladu s to uredbo pravico opravljati linijske prevoze, skupaj s posebnimi linijskimi avtobusnimi prevozi in občasnimi avtobusnimi prevozi, brez diskriminacije na podlagi državljanstva ali kraja sedeža, če:

[…]

2.   Vsakemu prevozniku iz člena 1, ki opravlja prevoze za lastni račun, je dovoljeno, da opravlja prevoze na podlagi člena 5(5), brez diskriminacije na podlagi državljanstva ali kraja sedeža, če:

[…]“

10

Člen 5 Uredbe, naslovljen „Dostop do trga“, določa:

„1.   Linijske prevoze lahko uporabljajo vsi, vendar pod pogojem obvezne rezervacije, kadar se to zahteva.

Za takšne prevoze se zahteva dovoljenje v skladu z določbami poglavja III.

Za linijske prevoze iz države članice v tretjo državo in obratno se zahteva dovoljenje v skladu z dvostranskim sporazumom med državo članico in tretjo državo ter, kjer je to primerno, s tranzitno državo članico, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.

Prilagajanje pogojem za opravljanje prevoza ne vpliva na rednost linijskega prevoza. [Na linijsko naravo prevoza ne vpliva prilagoditev pogojev opravljanja prevoza.]

Organizacija vzporednih ali začasnih prevozov, ki so namenjeni istim ljudem kot obstoječi linijski prevozi, neustavljanje na določenih postajališčih in ustavljanje na dodatnih postajališčih pri obstoječih linijskih prevozih se ureja z enakimi predpisi, kot se uporabljajo za obstoječe linijske prevoze.

2.   Posebni linijski prevozi zlasti vključujejo:

[…]

5.   Prevozi za lastni račun so izvzeti iz vsakega sistema dovoljenj, vendar za te prevoze velja sistem potrdil.

Potrdila izdajajo pristojni organi države članice, v kateri je vozilo registrirano, in veljajo za celotno vožnjo, vključno s tranzitom.

[…]“

11

Člen 3 Ordonanța Guvernului nr. 27/2011 privind transporturile rutiere (uredba vlade št. 27/2011 o cestnem prometu) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določa, da je „cestni prevoz za lastni račun oseb cestni prevoz, ki ga izvaja fizična ali pravna oseba za nepridobitni in nekomercialni namen ob upoštevanju pogojev iz člena 2, točka 5, Uredbe št. 1073/2009“.

12

Člen 4(2), del 1, te uredbe glede klasifikacije cestnega prevoza določa:

„(2)   klasifikacija glede na komercialno naravo dejavnosti:

13

Člen 52 Priloge k Ordinul Ministrului Transporturilor nr. 980/2011 pentru aprobarea Normelor metodologice privind aplicarea prevederilor referitoare la organizarea şi efectuarea transporturilor rutiere şi a activităţilor conexe acestora stabilite prin Ordonanţa Guvernului nr. 27/2011 privind transporturile rutiere (odlok št. 980/2011 ministra za promet o sprejetju metodoloških pravil za uporabo določb o organizaciji in izvajanju cestnega prevoza in z njim povezanih dejavnosti, določenih z uredbo vlade št. 27/2011 o cestnem prometu) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določa, da se linijski prevozi, posebni linijski prevozi in občasni prevozi opravljajo za plačilo.

14

Člen 54(1) in (2) priloge k temu odloku določa:

„(1)   Prevoz oseb med okrožji za plačilo z linijskimi prevozi lahko opravlja le cestni prevoznik, ki ima veljavno operativno licenco za linijo v zvezi z zadevno vožnjo, kot je določeno v načrtu prevoza.

(2)   Operativna licenca za vožnjo je veljavna le, če ji je priložen vozni red za celotno trajanje prevoza in le, če je odhod na dan in uro, določeno v voznem redu.“

15

Člen 80 te priloge določa:

„(1)   Cestni prevoz oseb za lastni račun opravljajo cestnoprevozna podjetja na lastni račun le z avtobusi, v katerih se ves čas trajanja prevoza nahaja kopija, skladna s potrdilom za prevoz za lastni račun ter prevozni dokument.

(2)   V smislu odstavka 1 se za prevozni dokument šteje razpredelnica, ki vsebuje imena potnikov, ki jo podpiše in ožigosa zakoniti zastopnik podjetja.“

16

Člen 81(a) navedene priloge določa:

„Poleg prevoznega dokumenta morajo biti v primeru cestnega prevoza oseb za lastni račun na avtobusu naslednji dokumenti:

17

Člen 8(1) Ordonanta Guvernului nr. 37/2007 privind stabilirea cadrului de aplicare a regulilor privind perioadele de conducere, pauzele şi perioadele de odihnă ale conducătorilor auto şi utilizarea aparatelor de înregistrare a activităţii acestora (uredba vlade št. 37/2007 o opredelitvi okvira uporabe pravil o trajanju vožnje, odmoru in počitku voznikov motornih vozil in o uporabi naprav za zapisovanje njihovih dejavnosti) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: uredba vlade št. 37/2007), določa:

„1)   Naslednja dejanja pomenijo zelo resne kršitve določb Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EGS) št. 3821/85 ter glede na okoliščine primera [evropskega] Sporazuma [o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR)], in pomenijo prekrške, če se v skladu s kazenskimi zakoni ne štejejo za kazniva dejanja:

[…]

18

Člen 9 uredbe vlade št. 37/2007 določa:

„1.   Za prekrške iz člena 8 se izrečejo naslednje kazni:

[…]

19

Casa Noastră je družba, ki se ukvarja s proizvodnjo in trženjem stavbnega pohištva iz PVC in katere proizvodni obrati se nahajajo v Pielești (Romunija), približno 13 km zunaj mesta Craiova (Romunija).

20

Ta družba zagotavlja prevoz svojih zaposlenih na delovno mesto in z njega s tremi avtobusi s 44 sedeži in dvema minibusoma z 20 sedeži, gre za vozila v lasti te družbe. V ta namen ima pet stalno zaposlenih voznikov.

21

Zaposleni v družbi Casa Noastră delajo v treh izmenah, tako da se prevoz izvaja vsak delovni dan v treh dnevnih povratnih vožnjah. Ena od poti, prevoženih v okviru teh prevozov je povratna pot med krajema Pielești in Braneț (Romunija), ki sta oddaljena 21 km.

22

Eno od vozil družbe Casa Noastră, ki ga je na navedeni poti vozil eden od voznikov te družbe, je 26. novembra 2014 pregledal inšpektor ISCTR. Voznik je moral ob pregledu predložiti podatke iz svojega tahografa, ki je pokazal neupoštevanje časa počitka in vožnje. Družbi Casa Noastră je bila torej naložena globa za prekršek na podlagi člena 8(1), točki 1 in 6, uredbe vlade št. 37/2007 zaradi prekoračitve dnevnega časa vožnje in natančneje najdaljšega dnevnega časa vožnje ter zaradi neupoštevanja najkrajšega dnevnega časa počitka.

23

Družba Casa Noastră se je pritožila zoper to sankcijo, pri čemer je med drugim trdila, da je v času tega pregleda opravljala cestni prevoz oseb, ki spada v kategorijo „posebnih linijskih prevozov“ delavcev med domom in službo na razdalji, krajši od 50 km, in da zato velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006.

24

ISCTR je trdila, da je družba Casa Noastră opravljala cestni prevoz oseb za lastni račun, ker se je ta prevoz opravil za neprofitne in nekomercialne namene, medtem ko je cestni prevoz oseb v okviru posebnih linijskih prevozov plačljiv in zahteva spoštovanje drugih pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji. Zato za navedeni prevoz po njenem mnenju ne velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006.

25

Po mnenju predložitvenega sodišča je treba preučiti zakonito možnost, da gospodarski subjekti organizirajo prevoz za lastne delavce na delovno mesto in z njega, in tudi vprašanje, v kolikšni meri je delavec za čas prevoza potnik, ki je deležen posebnega linijskega prevoza, in to ob upoštevanju dejstva, da družba Casa Noastră za zadevno prevozno storitev ne prejme nobenega plačila.

26

V teh okoliščinah je Judecătoria Balş – Judeţul Olt (sodišče prve stopnje v Balşu – okrožje Olt, Romunija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

27

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali za prevoz delavcev od doma na delovno mesto, ki ga organizira njihov delodajalec in katerega linija ni daljša od 50 km, velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006, v skladu s katero se ta uredba za tak prevoz ne uporablja.

28

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu z uvodno izjavo 17 in členom 1 Uredbe št. 561/2006 ta uredba nanaša na uskladitev pogojev konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor, ter na izboljšanje pogojev dela zaposlenih v tem sektorju in varnosti v cestnem prometu, pri čemer se ti cilji odražajo zlasti v obveznosti, da se vozila za cestni promet načeloma opremi z odobrenim tahografom, ki omogoča nadzor nad spoštovanjem časa vožnje in počitka voznikov (glej zlasti sodbi z dne 3. oktobra 2013, Lundberg, C‑317/12, EU:C:2013:631, točka 31 in navedena sodna praksa, ter z dne 19. oktobra 2016, EL-EM-2001, C‑501/14, EU:C:2016:777, točka 21).

29

V skladu s členom 3(a) Uredbe št. 561/2006 se ta uredba ne uporablja za prevoz po cesti z vozili za prevoz potnikov v linijskih prevozih, če linija ni daljša od 50 km.

30

V skladu s členom 4(n) te uredbe „linijski prevozi potnikov“ pomenijo notranje in mednarodne prevoze, kot so določeni v členu 2, točka 1, Uredbe št. 684/92.

31

Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da navedeni člen 2, točka 1, določa dve kategoriji takih storitev, saj razlikuje med linijskimi prevozi in posebnimi linijskimi prevozi. Prvi, ki so dostopni vsem, zagotavljajo prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih progah, potniki pa vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih. Drugi se opravljajo pod istimi pogoji, ampak le za določene skupine potnikov (sodba z dne 30. aprila 1998, Clarke & Sons in Ferne, C‑47/97, EU:C:1998:185, točka 16), in sicer za prevoz „delavcev med domom in službo“, za prevoz učencev in študentov „do izobraževalne ustanove in nazaj“ in za prevoz vojakov in njihovih družin „med državo, iz katere prihajajo, in področjem, na katerem je njihova vojašnica“.

32

Iz tega sledi, da so posebni linijski prevozi posebna kategorija linijskih prevozov, pri čemer je edina razlika med tema dvema kategorijama v dejstvu, da se posebni linijski prevozi nanašajo na prevoz določenih skupin oseb, pri čemer so drugi potniki izključeni, linijski prevozi pa so brez omejitev dostopni vsem potnikom. Vendar glede na cilje Uredbe št. 561/2006, navedene v točki 28 te sodbe, kategorija potnikov ne more biti odločilno merilo za uporabo te uredbe.

33

Glede na strukturo Uredbe št. 684/92 in opredelitev pojma „posebni linijski prevozi“ je razvidno, da je bil namen zakonodajalca Evropske unije iz področja uporabe Uredbe št. 561/2006 izključiti tako linijske prevoze kot tudi posebne linijske prevoze, če zadevna linija ni daljša od 50 km.

34

Te ugotovitve ne omaja dejstvo, da je bila Uredba št. 684/92 nadomeščena z Uredbo št. 1073/2009, ki razlikuje med „linijskimi prevozi“ in „posebnimi linijskimi prevozi“. Opredelitve teh pojmov ostajajo namreč v bistvu nespremenjene, tako da so posebni linijski prevozi še vedno opredeljeni tako, da pomenijo posebno kategorijo linijskih prevozov.

35

Poleg tega je prevoz delavcev med domom in službo v členu 5(2)(a) Uredbe št. 1073/2009 izrecno urejen tako, da pomeni eno od oblik posebnih linijskih prevozov. Razlogovanje, na katerem temelji razlaga Uredbe št. 684/92, se zato mutatis mutandis uporabi za Uredbo št. 1073/2009.

36

Iz tega sledi, da področje uporabe izjeme iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006 ni bilo spremenjeno z Uredbo št. 1073/2009, saj ta izjema velja tako za linijske prevoze kot tudi za posebne linijske prevoze, če zadevna linija ni daljša od 50 km.

37

Drugič, navesti je treba, da Uredba št. 1073/2009 v členu 2, točka 5, tako kot člen 2, točka 4, Uredbe št. 684/92, vsebuje opredelitev „prevozi za lastni račun“, v skladu s katero gre za prevoze, opravljene za neprofitni in nekomercialni namen, pod pogojem, po eni strani, da je prevozna dejavnost le pomožna dejavnost fizične ali pravne osebe, ki jo zagotavlja. Po drugi strani navedena opredelitev določa, da morajo biti vozila last te osebe ali jih je ta oseba pridobila z odloženim plačilom ali je bila zanje sklenjena dolgoročna zakupna pogodba in jih vozi član osebja te fizične ali pravne osebe ali sama fizična oseba ali pa osebje, ki je zaposleno v podjetju ali mu je na voljo v okviru pogodbene obveznosti.

38

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da se zdi, prvič, da prevoz iz postopka v glavni stvari izpolnjuje pogoje, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „posebni linijski prevoz“.

39

Navedeni prevoz se vsak delovnik opravlja s tremi povratnimi vožnjami, kar ustreza trem dnevnim delovnim izmenam družbe Casa Noastră. Glede na to, da se v skladu z dejstvi, ki jih ima na voljo Sodišče, prevoz zaposlenih v tej družbi od doma do službe opravlja med krajema Pielești in Braneț, je zadevna linija „določena“ v smislu člena 2, točka 2, Uredbe št. 1073/2009, saj delavci vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih mestih. Poleg tega se storitev iz postopka v glavni stvari nanaša le na eno natančno kategorijo potnikov, v obravnavani zadevi na zaposlene v zadevni družbi, pri čemer so drugi potniki izključeni.

40

Drugič, prevoz iz postopka v glavni stvari ustreza tudi zahtevam iz člena 2, točka 5, Uredbe št. 1073/2009, v zvezi s „prevozi za lastni račun“.

41

Na podlagi istih dejstev se namreč zadevne prevozne storitve uslužbencem družbe Casa Noastră ne zagotavljajo niti za profitne niti za komercialne namene. Predložitveno sodišče poleg tega pojasnjuje, da se za zagotovljeno storitev ne prejema nobeno plačilo. Poleg tega glavna dejavnost te družbe ni prevoz oseb, ampak proizvodnja in trženje stavbnega pohištva iz PVC, prevoz delavcev je le njena pomožna dejavnost. Nazadnje, družba Casa Noastră je lastnica uporabljanih vozil, ki jih poleg tega vozijo uslužbenci te družbe.

42

Kot je bilo ugotovljeno v točki 36 te sodbe, izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006 velja za linijske prevoze, vključno s posebnimi linijskimi prevozi. Zato se ta izjema ne nanaša a priori na prevoze za lastni račun.

43

Ugotoviti pa je treba, da se kategorija linijskih prevozov, ki vključuje posebne linijske prevoze, in kategorija prevozov za lastni račun medsebojno ne izključujeta. Prevozi za lastni račun imajo lahko obliko posebnih linijskih prevozov ali občasnih prevozov, pri čemer so zadnji v členu 2, točka 4, Uredbe št. 1073/2009, opredeljeni kot prevozi, ki ne ustrezajo opredelitvi linijskih prevozov, vključno s posebnimi linijskimi prevozi, in katerih glavna značilnost je prevoz skupin, sestavljenih na pobudo naročnika ali samega prevoznika.

44

V zvezi s tem je treba navesti, da v besedilu uredb št. 561/2006 in 1073/2009 ni ničesar, kar bi nasprotovalo tej razlagi. Prevozne storitve so načeloma, kot je Evropska komisija navedla v svojem pisnem stališču, lahko umeščene v dve kategoriji, in sicer med storitve, ki se jih zagotavlja tretjim osebam, in med storitve za lastni račun.

45

Prva od teh kategorij ima lahko več oblik, in sicer lahko vključuje linijske prevoze, posebne linijske prevoze in občasne prevoze.

46

Prevozi za lastni račun imajo lahko tudi obliko posebnih linijskih prevozov ali občasnih prevozov, če izpolnjujejo pogoje iz Uredbe št. 1073/2009. Nasprotno pa so izključeni linijski prevozi, ki so po opredelitvi dostopni vsem potnikom.

47

Ta razlaga je podprta z dejstvom, da namreč tako Uredba št. 684/92 kot tudi Uredba št. 1073/2009 na področje uporabe posebnih linijskih prevozov, kot je bilo že ugotovljeno v točki 35 te sodbe, uvrščata prevoz delavcev med domom in službo. Poleg tega opredelitev iz člena 2, točka 1.2, Uredbe št. 684/92 določa, da se s temi prevoznimi storitvami zagotovi prevoz določene kategorije potnikov „ne glede na to, kdo jih organizira“.

48

Poleg tega je ta razlaga podprta tudi z dejstvom, da za prevoze za lastni račun v Uredbi št. 1073/2009, ki določa skupna pravila za dostop na mednarodni trg avtobusnih prevozov, veljajo na splošno manj stroga pravila od tistih, ki veljajo za linijske prevoze, vključno s posebnimi linijskimi prevozi. Zadnjenavedene je mogoče opravljati le z dovoljenjem, medtem ko za prevoze za lastni račun velja le sistem potrdil in so izvzeti iz sistema dovoljenj. Zato pridobitev potrdila glede na način opravljanja prevozne storitve ni nujna, saj potrdilo o prevozih za lastni račun pokriva vse načine opravljanja storitve, ne da bi bila potrebna posebna določitev na podlagi zadevne kategorije prevoznih storitev.

49

Edina razlika, ki obstaja med posebnim linijskim prevozom, namenjenim tretjim osebam, in enako storitvijo, ki se opravlja v okviru prevoza za lastni račun, je zato v naravi organizatorja storitve. Ta razlika pa ne more upravičiti tega, da za posebne linijske prevoze, ki se opravljajo v okviru prevoza za lastni račun, ne velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006.

50

Ta razlaga tudi ne posega v cilje, ki jim sledi Uredba št. 561/2006. Namen te je, kot je bilo navedeno v točki 28 te sodbe, uskladiti pogoje konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor, ter izboljšati pogoje dela osebja v tem sektorju in varnost v cestnem prometu. Vendar posebni linijski prevozi, ki se opravljajo za lastni račun, ne pomenijo nelojalne konkurence na škodo drugih vrst prevoza, ki je na voljo tretjim osebam, ker so do njih upravičeni le uslužbenci družbe, ki ponuja te storitve. Poleg tega glede izboljšanja pogojev dela in varnosti v cestnem prometu ne bi bilo mogoče upravičiti razlikovanja med prevoznikom, ki zagotavlja posebne linijske prevoze za tretje osebe na razdaljah, krajših od 50 km, in prevoznikom, ki zagotavlja posebne linijske prevoze v okviru prevoza za lastni račun na enakih razdaljah.

51

Iz vsega zgoraj navedenega sledi, da je treba člen 3(a) Uredbe št. 561/2006 in člen 2, točka 3, Uredbe št. 1073/2009 razlagati tako, da za prevozno storitev delavcev med domom in službo, ki jo organizira njihov delodajalec in katere linija ni daljša od 50 km, velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006, v skladu s katero se za tako prevozno storitev ta uredba ne uporablja.

52

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 3(a) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 ter člen 2, točka 3, Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 je treba razlagati tako, da za prevozno storitev delavcev med domom in službo, ki jo organizira njihov delodajalec in katere linija ni daljša od 50 km, velja izjema iz člena 3(a) Uredbe št. 561/2006, v skladu s katero se za tako prevozno storitev ta uredba ne uporablja.