Zadeva C‑244/15

Evropska komisija

proti

Helenski republiki

„Neizpolnitev obveznosti države — Obdavčenje — Prosti pretok kapitala — Člen 63 PDEU — Člen 40 Sporazuma EGP — Davek na dediščine — Ureditev države članice, ki določa oprostitev davka na dediščine v zvezi z glavnim prebivališčem pod pogojem, da ima dedič v tej državi članici stalno prebivališče — Omejitev — Utemeljitev“

Povzetek – Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 26. maja 2016

1. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davek na dediščine – Nacionalna ureditev, ki določa oprostitev davka na dediščine od glavnega prebivališča zgolj za državljane držav članic Unije, ki stalno prebivajo v zadevni državi članici – Nedopustnost – Utemeljitev – Neobstoj

   (člen 63 PDEU; Sporazum EGP, člen 40)

2. Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Omejitve – Davek na dediščine – Utemeljitev – Dokazno breme, ki ga ima država članica

   (člen 63 PDEU)

3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Preizkus utemeljenosti, ki ga opravi Sodišče – Upoštevni položaj – Stanje po izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju

   (člen 258 PDEU)

1.  Država članica s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi zakonodajo, ki določa oprostitev davka na dediščine v zvezi z glavnim prebivališčem, ki velja samo za državljane držav članic Evropske unije, ki prebivajo v tej državi, ni izpolnila obveznosti iz člena 63 PDEU in člena 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

   Taka davčna zakonodaja namreč učinkuje tako, da zmanjša vrednost dediščine za dediča, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje, razen pogoja v zvezi z obveznostjo stalnega prebivališča v navedeni državi članici, s tem da zadevni osebi ne dovoljuje oprostitve davka na dediščine, kar vodi do tega, da ta oseba nosi večje davčno breme, kot je tisto, ki ga nosi dedič s stalnim prebivališčem v tej državi članici.

   V zvezi s primerljivostjo položajev kategorij zadevnih oseb je treba spomniti, da če so v skladu z nacionalno ureditvijo za obdavčitev podedovane nepremičnine, ki je v zadevni državi članici, dediči nerezidenti in dediči rezidenti izenačeni, ne morejo biti ti dediči, ne da bi bile kršene zahteve prava Unije, v okviru te iste obdavčitve obravnavani različno, kar zadeva uporabo oprostitve davka na dediščine v zvezi s to nepremičnino. Vendar je v obravnavanem primeru to tako.

   Poleg tega noben nujen razlog v splošnem interesu, ki ga je navedla zadevna država članica, ne more upravičiti omejitve prostega pretoka kapitala v smislu člena 63 PDEU. Navedena zakonodaja namreč ni primerna za dosledno in sistematično doseganje socialnega cilja v splošnem interesu, ki je izpolnjevanje bivalnih potreb, saj za predvideno oprostitev ne velja obveznost dediča, da v nepremičnini, ki je predmet dedovanja, uredi svoje glavno prebivališče, niti da v njej dejansko prebiva. Poleg tega nujnost preprečitve zmanjšanja davčnih prihodkov ni eden od razlogov, naštetih v členu 65 PDEU, in ni eden od nujnih razlogov v splošnem interesu, s katerimi se lahko upraviči omejitev svobode, ki jo določa PDEU.

   (Glej točke 31, od 36 do 38, 40, 43, 45, 50 in izrek.)

2.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točko 42.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (glej točko 47.)