Zadeva C‑173/15

GE Healthcare GmbH

proti

Hauptzollamt Düsseldorf

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf)

„Predhodno odločanje – Carinska unija – Carinski zakonik Skupnosti – Člen 32(1)(c) – Določitev carinske vrednosti – Avtorski honorarji ali licenčnine za vrednoteno blago – Pojem – Uredba (EGS) št. 2454/93 – Člen 160 – ‚Pogoj za prodajo‘ vrednotenega blaga – Plačilo avtorskih honorarjev ali licenčnin v korist družbe, povezane s prodajalcem in kupcem blaga – Člen 158(3) – Uskladitveni in porazdelitveni ukrepi“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 9. marca 2017

  1. Skupna carinska tarifa–Carinska vrednost–Vrednost transakcije–Določitev–Upoštevanje avtorskih honorarjev ali licenčnin za vrednoteno blago–Pogoji–Obstoj povezave med avtorskimi honorarji ali licenčninami in vrednotenim blagom–Pojem–Avtorski honorarji ali licenčnine, ki se nanašajo le na del blaga–Vključitev

    (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, člen 32(1)(c); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1875/2006, člena 158(3) in 161, drugi odstavek)

  2. Skupna carinska tarifa–Carinska vrednost–Vrednost transakcije–Določitev–Upoštevanje avtorskih honorarjev ali licenčnin za vrednoteno blago–Pogoji–Plačilo avtorskih honorarjev ali licenčnine, ki pomeni pogoj za prodajo blaga–Pojem pogoja za prodajo–Zahteva, ki se nanaša na plačilo avtorskih honorarjev ali licenčnin v korist družbe, povezane s prodajalcem in kupcem blaga–Vključitev

    (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, člen 32(1)(c); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1875/2006, člen 160)

  3. Skupna carinska tarifa–Carinska vrednost–Vrednost transakcije–Določitev–Upoštevanje avtorskih honorarjev ali licenčnin za vrednoteno blago–Avtorski honorarji ali licenčnine, ki se delno nanašajo na uvoženo blago, delno pa na druge, naknadno dodane elemente–Ustrezna porazdelitev–Zahteva–Uporaba podredne metode za določitev carinske vrednosti blaga, določene v členu 31 Uredbe št. 2913/92

    (Uredba Sveta št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, členi 29, 31 in 32(1)(c); Uredba Komisije št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1875/2006, člen 158(3) in Priloga 23)

  1.  Člen 32(1)(c) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006, je treba razlagati tako, da, prvič, ne nalaga, da se znesek avtorskih honorarjev ali licenčnin določi ob sklenitvi licenčne pogodbe ali ob nastanku carinskega dolga, da bi se ti avtorski honorarji ali licenčnine šteli za avtorske honorarje ali licenčnine za vrednoteno blago, in drugič, omogoča, da se navedeni avtorski honorarji ali navedene licenčnine štejejo za avtorske honorarje ali licenčnine „za vrednoteno blago“, čeprav se ti avtorski honorarji ali te licenčnine samo delno nanašajo na navedeno blago.

    (Glej točko 54 in točko 1 izreka.)

  2.  Člen 32(1)(c) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, in člen 160 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006, je treba razlagati tako, da avtorski honorarji ali licenčnine pomenijo „pogoj za prodajo“ vrednotenega blaga, če v isti skupini družb podjetje, ki je povezano s prodajalcem in kupcem, zahteva plačilo teh avtorskih honorarjev ali teh licenčnin in je to plačilo opravljeno v korist tega podjetja.

    (Glej točko 71 in točko 2 izreka.)

  3.  Člen 32(1)(c) Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1791/2006, in člen 158(3) Uredbe št. 2454/93, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1875/2006, je treba razlagati tako, da je uskladitvene in porazdelitvene ukrepe, ki se nanašajo na prvo oziroma drugo določbo, mogoče izvesti, če carinska vrednost zadevnega blaga ni bila določena na podlagi člena 29 Uredbe št. 2913/92, kakor je bila spremenjena, ampak s podredno metodo, določeno v členu 31 navedene uredbe.

    Kot je razvidno iz točke 30 te sodbe, je namreč cilj prava Unije o carinskem vrednotenju blaga vzpostaviti pravičen, enoten in nevtralen sistem, ki izključuje uporabo arbitrarnih ali fiktivnih carinskih vrednosti. V skladu s točko 2 pojasnjevalne opombe na področju carinske vrednosti glede člena 31(1) carinskega zakonika, ki je v Prilogi 23 k Uredbi št. 2454/93, bi morale biti metode vrednotenja, ki se uporabljajo na podlagi navedenega člena 31(1), tiste, ki so določene v členih od 29 do 30(2), vendar bi bila ,,razumna prožnost“ pri uporabi teh metod v skladu s cilji in določbami člena 31(1) tega zakonika (glej v tem smislu sodbo z dne 28. februarja 2008, Carboni e derivati,C‑263/06, EU:C:2008:128, točka 60). Ob upoštevanju potrebe po ugotovitvi carinske vrednosti, če podjetje ni predložilo popolnih informacij glede zadevnih davčnih let, in „razumne prožnosti“, navedene v točki 2 navedene pojasnjevalne opombe, je treba priznati, da upoštevanje podatkov, ki se nanašajo na druga davčna leta podjetja, lahko pomeni razpoložljivi podatek v Uniji, glede katerega člen 31(1) carinskega zakonika dopušča, da se upošteva kot osnova za določanje carinske vrednosti. Sklicevanje na te podatke namreč pomeni sredstvo določanja navedene vrednosti, ki je hkrati „razumna“ v smislu navedenega člena 31(1) ter v skladu z načeli, splošnimi določbami mednarodnih sporazumov in določbami, na katere se sklicuje navedeni člen 31(1) (glej po analogiji sodbo z dne 28. februarja 2008, Carboni e derivati,C‑263/06, EU:C:2008:128, točka 61).

    (Glej točke 80, 81 in 85 ter točko 3 izreka.)