SODBA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 25. februarja 2016 ( *1 )

„Predhodno odločanje — Uredba (EGS) št. 2658/87 — Skupna carinska tarifa — Kombinirana nomenklatura — Uvrstitev blaga — Tarifne številke 8517, 8521, 8531 in 8543 — Blago ‚videomultiplexer‘“

V zadevi C‑143/15,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče) z odločbo z dne 13. marca 2015, ki je prispela na Sodišče 26. marca 2015, v postopku

G. E. Security BV

proti

Staatssecretaris van Financiën

SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi F. Biltgen (poročevalec), predsednik senata, A. Borg Barthet in E. Levits, sodnika,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za G. E. Security BV C. Bouwmeester in M. van de Leur, belastingadviseurs,

za nizozemsko vlado M. Bulterman in M. Gijzen, agentki,

za Evropsko komisijo A. Caeiros in R. Troosters, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 8517, 8521, 8531 in 8543 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007 (UL L 286, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo G. E. Security BV (v nadaljevanju: G. E. Security) in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) glede tarifne uvrstitve blaga „videomultiplexer“ v KN.

Pravni okvir

Mednarodno pravo

3

Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO), je bil vzpostavljen s konvencijo o ustanovitvi navedenega sveta, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravila SCO in je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, ki je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). V zadnjem členu te konvencije je navedeno, da je bila ta konvencija pripravljena v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili verodostojni.

4

Na podlagi člena 3(1) navedene konvencije se vsaka pogodbena stranka, med katerimi je tudi Evropska unija, zavezuje, da bosta njeni tarifna in statistična nomenklatura v skladu s HS, da bo brez dodajanja ali spreminjanja uporabljala vse njene tarifne številke in podštevilke s pripadajočimi oznakami in da bo sledila načinu oštevilčenja HS. Vsaka pogodbena stranka se prav tako zavezuje, da bo uporabljala splošna pravila za razlago HS in vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam HS in da ne bo spreminjala obsega zadnjenavedenih.

5

V pojasnjevalni opombi HS k opombi 4 k oddelku XVI HS, ki je enaka kot opomba 4 k oddelku XVI KN, je navedeno, da besedilo „katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno opredeljeni funkciji“ vključuje le stroje (vključno s kombinacijo več strojev), ki so potrebni za doseganje posebne funkcije celote kot funkcionalne enote, in izključuje stroje ali naprave, ki imajo pomožno funkcijo in ne prispevajo k funkciji te celote.

6

V okviru naslova „Funkcionalne enote“ je v pojasnjevalni opombi HS k opombi 4 k oddelku XVI navedeno:

„Ta opomba se uporablja, kadar je stroj (vključno s kombinacijo več strojev) sestavljen iz več komponent, katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno opredeljeni funkciji iz posamezne tarifne številke poglavja 84 ali, bolj pogosto, poglavja 85. Če so, ker je to primerno, te komponente, na primer, ločene ali med seboj povezane s cevmi (za zrak, stisnjen plin, olje ipd.), transmisijskimi napravami, električnimi kabli ali drugimi napravami, se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo pod tisto tarifno številko, ki ustreza funkciji celote.

V smislu te opombe besedilo katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno opredeljeni funkciji vključuje le stroje (vključno s kombinacijo več strojev), ki so potrebni za doseganje posebne funkcije celote kot funkcionalne enote, in izključuje stroje ali naprave, ki imajo pomožno funkcijo in ne prispevajo k funkciji te celote.

Take funkcionalne enote v smislu te opombe so npr.

[…]

(13)

Alarmni aparati proti tatvini, ki so sestavljeni npr. iz infrardeče žarnice, foto celice in zvonca ipd. (tarifna številka 85.31).

Opozoriti je treba, da za sestavne dele, ki ne izpolnjujejo pogojev iz opombe 4 k oddelku XVI, velja posebna ureditev. Tak je predvsem primer sistemov za videonadzor zaprtega kroga, sestavljen iz spremenljivega števila televizijskih kamer in videomonitorjev, ki so s koaksialnimi kabli povezani z nadzornim sistemom, preklopnikov in avdio/sprejemnih plošč in morebiti strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (za shranjevanje podatkov) in/ali magnetoskopov (za snemanje slik).“

7

V pojasnjevalni opombi k HS, ki se nanaša na tarifno številko 8521 HS, je navedeno:

„A. – Naprave in kombinirane naprave za snemanje in reproduciranje slike in zvoka

Ko so te naprave priključene na televizijsko kamero ali na televizijski sprejemnik, snemajo na nosilec električne impulze (analogni signali) ali analogne signale, spremenjene v digitalni kod (ali celo kombinacijo teh signalov), ki predstavlja slike in zvok, ki jih sprejme televizijska kamera ali televizijski sprejemnik. Praviloma se slike ali zvok shranijo na isti nosilec. Snemanje se lahko opravi magnetno ali optično, nosilec za snemanje pa so praviloma plošče ali kasete.

Pod to tarifno številko spadajo tudi naprave, ki digitalne kode video slik in zvokov praviloma snemajo na magnetni disk tako, da digitalno kodo prenesejo s stroja za avtomatsko obdelavo podatkov (npr. digitalni video rekorderji).

Pri magnetnem snemanju na kaseto se slika in zvok posnameta na različni sledi, pri magnetnem zapisu na disk pa se isti podatki posnamejo kot vrsta magnetnih kod ali točk na spiralno sled, ki je vtisnjena na disku.

Pri optičnem snemanju se digitalni podatki, ki predstavljajo sliko in zvok, z laserjem zapišejo na disk.

Aparati za snemanje slike, ki signal prejemajo preko televizijskega sprejemnika, vključujejo tudi krmilni sistem, ki omogoča izbiro želenega signala (ali kanala) med frekvenčnimi pasovi signalov, ki jih oddaja televizijski oddajnik.

Če se naprave uporabljajo za reprodukcijo, spremenijo zapise v video signale. Pošljejo jih oddajni postaji ali televizijskemu sprejemniku.

[…]“

8

V pojasnjevalni opombi k HS, ki se nanaša na tarifno številko 8531, je navedeno:

„Z izjemo aparatov iz tarifnih številk 85.12 in 85.30 spadajo pod to tarifno številko vsi električni aparati za zvočno signalizacijo (zvonci, brenčala in drugi aparati za zvočno signalizacijo) ali za vizualno signalizacijo (aparati za signalizacijo z lučmi, loputami, številkami itd.), ki se upravljajo ročno, kot so zvonci za vstop v stanovanje, ali avtomatsko, kot npr. alarmni aparati proti tatvini.

[…]

Sem zlasti spadajo:

[…]

E)

Alarmni aparati proti tatvini. Ti aparati so sestavljeni iz detektorja in opozorilne enote (brenčalo, zvonec, svetilka), ki jo detektor avtomatično sproži. Obstaja več vrst takih aparatov, med katerimi lahko omenimo:

1.

Opozorilne enote, ki delujejo na električni kontakt, pri katerih se alarm sproži, ko se odprejo vrata, zaradi dotika ali pretrganja tankih žičk, ki so nevidno vgrajene na stopnicah, zaradi pritiska na nekatere lamele parketa ipd.

2.

Opozorilne naprave na kapacitivnost, ki se uporabljajo zlasti za sefe. Te opozorilne naprave delujejo kot kondenzator; spremembe kapacitivnosti, ki jo povzroči bližanje vlomilca se odrazi na ustreznem vezju, kar sproži alarm.

3.

Fotoelektrične opozorilne naprave, pri katerih je snop (ponavadi infrardečih) žarkov usmerjen na fotoelektrično celico; če se ta snop prekine, pride v vezju fotoelektrične celice do spremembe napetosti, ki sproži opozorilno enoto.

[…]“

9

V pojasnjevalni opombi k HS, ki se nanaša na tarifno številko 8543, je navedeno:

„Če niso izključeni z opombami k tem oddelku ali k tem poglavju, ta tarifna številka zajema vse stroje in električne aparate, ki niso navedeni ali vključeni v druge tarifne številke tega poglavja in niso zajeti v nobeni drugi tarifni številki iz kakega drugega poglavja (zlasti iz poglavij 84 in 90).

Za stroje in aparate v smislu te tarifne številke se štejejo električne naprave s posebnimi funkcijami. Določbe pojasnjevalne opombe k tarifni številki 84.79, ki se nanašajo na stroje in aparate, ki imajo posebne funkcije, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za stroje in aparate iz te tarifne številke.

To so večinoma sklopi nedeljivih električnih naprav (luči, transformatorji, kondenzatorji, indukcijske tuljave, upori ipd.) ki svojo funkcijo opravljajo izključno z uporabo elektrike. Kljub temu pa zajema električne naprave, ki vsebujejo mehanske naprave, pod pogojem, da imajo te v primerjavi z električnimi deli stroja ali aparata le postransko vlogo.

[…]“

Pravo Unije

Uredba št. 2658/87

10

Carinska uvrstitev blaga, ki je uvoženo v Unijo, je urejena s KN, ki povzema tarifne številke in podštevilke HS.

11

Člen 2 Uredbe št. 2658/87 določa:

„Integrirano tarifo Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu ‚Taric‘, ki izpolnjuje zahteve Skupne carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike, trgovinske, kmetijske in drugih politik Skupnosti v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi Komisija.

Integrirana tarifa temelji na Kombinirani nomenklaturi in vključuje:

[…]

(d)

stopnje carine ter drugih uvoznih in izvoznih dajatev, vključno oprostitve uvoznih dajatev in preferencialne tarifne stopnje, ki se uporabljajo za uvoz ali izvoz določenega blaga;

[…]“

12

Na podlagi člena 12(1) Uredbe št. 2658/87 Komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico kombinirane nomenklature, skupaj s pripadajočimi stopnjami dajatve v skladu s členom 1 te uredbe, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Navedena uredba se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

13

KN v prvem delu, oddelek I, pododdelek A, vsebuje splošna pravila za razlago te nomenklature, ki so enaka kot splošna pravila za razlago HS. Ta pododdelek določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1.

Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem […]

[…]“

14

Drugi del KN z naslovom „Seznam carin“ vsebuje oddelek XVI, naslovljen „Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode“.

15

Opomba 2 k oddelku XVI KN določa:

„Deli strojev (razen izdelkov iz opombe 1 k temu oddelku, opombe 1 k Poglavju 84, opombe 1 k Poglavju 85 in delov izdelkov iz tar. št. 8484, 8544, 8545, 8546 in 8547) se uvrščajo po teh pravilih:

(a)

deli izdelkov [deli, ki so izdelki,] iz katere koli tarifne številke Poglavja 84 ali 85 (razen tar. št. 8409, 8431, 8448, 8466, 8473, 8487, 8503, 8522, 8529, 8538 in 8548) se uvrščajo pod svoje ustrezne tarifne številke [ne glede na to za kateri stroj so namenjeni];

(b)

drugi deli, ki so uporabni samo ali pretežno s posebno vrsto strojev ali z več vrstami strojev, ki se uvrščajo pod isto tarifno številko (vključno s stroji, ki se uvrščajo pod tar. št. 8479 ali 8543), se uvrščajo skupaj s takimi stroji ali pod tar. št. 8409, 8431, 8448, 8466, 8473, 8503, 8522, 8529 ali 8538. Če se ti deli oziroma izdelki lahko uporabljajo z izdelki iz tar. št. 8517 in z izdelki iz tar. št. 8525 do 8528, se uvrščajo pod tar. št. 8517;

(c)

vsi drugi deli se uvrščajo pod eno izmed naslednjih tar. št. 8409, 8431, 8448, 8466, 8473, 8503, 8522, 8529 ali 8538 ali, če to ni mogoče, pod tar. št. 8487 ali 8548.“

16

Opomba 3 k oddelku XVI KN določa:

„Če ni drugače določeno, se kombinirani stroji, ki so sestavljeni iz dveh ali več strojev tako, da tvorijo integralno celoto, in drugi stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo.“

17

V opombi 4 k temu oddelku je navedeno:

„Kadar je stroj (vključno s kombinacijo več strojev) sestavljen iz več komponent (ločenih ali med seboj povezanih s cevmi, transmisijskimi napravami, električnimi kabli ali drugimi napravami), katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno opredeljeni funkciji iz posamezne tarifne številke poglavja 84 ali 85, se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo pod tisto tarifno številko, ki ustreza funkciji celote.“

18

V oddelku XVI KN je poglavje 85, naslovljeno „Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke“.

19

V tarifni številki 8517, ki spada v to poglavje, je navedeno:

„Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528.“

20

V tarifni številki 8521 je navedeno:

,,8521 Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne:

8521 10 – Z magnetnim trakom:

8521 10 20 – – z magnetnim trakom širine do vključno 1,3 cm, ki lahko snemajo ali predvajajo pri hitrosti traku do vključno 50 mm/s

8521 10 95 – – drugi

8521 90 00 – Drugi“.

21

V tarifni številki 8531 je navedeno:

„8531 Električni aparati za zvočno ali vizualno signalizacijo (npr.: zvonci, sirene, indikatorske plošče, alarmni aparati proti tatvini ali požaru), razen tistih iz tarifnih številk 8512 ali 8530:

8531 10 – Alarmni aparati proti tatvini ali požaru in podobni aparati:

8531 10 30 – – namenjeni za zgradbe

8531 10 95 – – drugi

[…]

8531 90 – Deli:

8531 90 20 – – aparatov iz tar. podštevilk 8531 20 in 8531 80 20

8531 90 85 – – drugi.“

22

Tarifna številka 8543 KN vključuje električne stroje in naprave s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti drugje v poglavju 85 KN.

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

23

Družba G. E. Security, ki je specializirana za prodajo visokotehnoloških varnostnih sistemov, je razvila varnostni sistem „videomultiplexer“.

24

Družba G. E. Security na svoji spletni strani „videomultiplexer“ predstavlja kot „napravo za digitalno snemanje slike“.

25

„Videomultiplexer“ se prodaja izključno podjetjem, ki so specializirana za prodajo varnostnih naprav in nadzornih sistemov in ki pri kupcu namestijo celotno napravo ali sistem.

26

„Videomultiplexer“ se uporablja v okviru sistema ali naprave za varovanje in nadzor zgradb. Bolj natančno, je element sistema za videonadzor zaprtega kroga, na kateri so priključene zunanje kamere in/ali zunanji senzorji, kot so detektorji gibanja ali javljalniki požara.

27

„Videomultiplexer“ ima tri različne funkcije.

28

Na prvem mestu, „videomultiplexer“ ima funkcijo snemanja in reproduciranja slike in zvoka, tako da lahko, prvič, sprejema signale, ki prihajajo iz senzorjev, ter slike in zvok, ki prihajajo iz kamer, ter predvaja zvok in slike na zaslonih.

29

V ta namen ima „videomultiplexer“ video- in avdiovhode, na katere je mogoče hkrati priključiti največ 16 kamer. Z „videomultiplexerjem“ je mogoče priključene kamere vklapljati, izklapljati in upravljati na daljavo. Tako je mogoče povečati ali zmanjšati določene dele slik, ki so jih posnele kamere, ali te kamere blokirati, tako da se snemanje omeji na posamezne dni in ure v tednu in/ali na nekatere dele zgradbe ali zemljišča. Prav tako je mogoče zanemariti premike domačih živali, ki se nahajajo v zgradbi.

30

„Videomultiplexer“ ima tudi videoizhode, na katere je mogoče priključiti enega ali več zaslonov, na katerih je mogoče sočasno prikazovati slike iz več kamer, ter avdioizhod za priključitev na ojačevalnik ali zunanji zvočnik. Po drugi strani pa „videomultiplexer“ ne more sprejemati televizijskih signalov.

31

Poleg tega je z „videomultiplexerjem“ mogoče na trdi disk shraniti analogne in digitalne slike ter zvoke, ki prihajajo iz kamer in/ali signale, ki prihajajo iz senzorjev. Posnetki so zaščiteni, s čimer se preprečuje, da bi se posnetki pomotoma izbrisali ali spremenili. Shranjeni so v posebnem formatu, tako da jih je mogoče reproducirati samo z „videomultiplexerjem“ ali posebno programsko opremo.

32

Na drugem mestu, „videomultiplexer“ ima funkcijo alarma. S tem namenom ima vgrajen alarm, ki ga je mogoče nastaviti tako, da na podlagi zaznanih gibanj in/ali zvokov in/ali signalov „videomultiplexer“ sproži napravo, ki daje zvočne ali svetlobne signale in/ali pošlje opozorilni signal v obliki e-sporočila enemu ali več uporabnikom, priključenim na sistem (npr. policiji, gasilcem, lastniku zgradbe ali varnostnemu podjetju).

33

Na tretjem mestu, „videomultiplexer“ ima funkcijo prenosa in sprejema podatkov prek omrežja. S tem namenom je opremljen z napravami, ki mu omogočajo pošiljanje elektronske pošte uporabnikom sistema in/ali priklop na internet, na digitalna omrežja ali na napravo za avtomatično obdelavo podatkov.

34

Družba G. E. Security je 14. oktobra 2008 pristojnega carinskega inšpektorja (v nadaljevanju: inšpektor) zaprosila, naj ji izda zavezujočo tarifno informacijo za tri „videomultiplexerje“. Predlagala je, naj se uvrstijo pod podštevilko 8543 70 90 KN ali pod podštevilko 8531 10 30 KN, za kateri je veljala stopnja carinske dajatve v višini 3,7 % oziroma 2,2 %.

35

Z dopisom z dne 27. novembra 2008 je inšpektor tri „videomultiplexerje“ uvrstil med „aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka“ iz podštevilke 8521 90 00 KN, za katero je veljala stopnja carinske dajatve v višini 13,9 %.

36

Družba G. E. Security je zoper to odločbo o tarifni uvrstitvi vložila ugovor, ki ga je inšpektor zavrnil. Nato je zoper to zavrnilno odločbo vložila tožbo na Rechtbank te Haarlem (sodišče v Haarlemu), ki je tožbi ugodilo in tri „videomultiplexerje“ uvrstilo med alarmne naprave za zgradbe iz podštevilke 8531 10 30 KN.

37

Inšpektor je zoper to sodbo vložil pritožbo na Gerechtshof te Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu).

38

To sodišče je presodilo, da bi bilo sicer mogoče „videomultiplexer“, glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti, šteti za del alarmnega sistema, ki se uvršča pod podštevilko 8531 KN, vendar pa ga je treba na podlagi opombe 2(a) k oddelku XVI KN uvrstiti pod podštevilko 8521 90 00 KN.

39

Družba G. E. Security je zoper sodbo Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) vložila kasacijsko pritožbo na predložitveno sodišče.

40

V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba tarifne številke 8517, 8521, 8531 in 8543 KN razlagati tako, da je treba pod eno od teh številk uvrstiti izdelek, kot je ‚videomultiplexer‘, ki je bil razvit, da bi bil sestavni del sistema, ki lahko analizira slike in zvoke priključenih kamer in alarmnih senzorjev in na željo posname, shrani, obdela in reproducira na priključenem zaslonu slike in zvoke in/ali na podlagi ustreznih slik ali zvokov pošlje opozorilni signal v obliki e-sporočila enemu nanj priključenemu uporabniku ali več in/ali lahko sproži aparate, ki dajejo zvočne ali svetlobne signale?“

Vprašanje za predhodno odločanje

41

Najprej je treba spomniti, da je vloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa da bi Sodišče samo opravilo uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Treba je ugotoviti, da je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo uvrstitve (glej sodbo v zadevi Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 27).

42

Predložitveno sodišče bo torej moralo proizvode iz postopka v glavni stvari uvrstiti glede na vsebino odgovora, ki ga bo Sodišče podalo na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno.

43

Za koristen odgovor predložitvenemu sodišču je treba najprej poudariti, da, prvič, kot izhaja iz točke 13 te sodbe, splošna pravila za razlago KN določajo, da uvrščanje blaga poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k oddelkom ali poglavjem, pri čemer so naslovi oddelkov, poglavij ali podpoglavij podani le v pomoč pri uvrščanju.

44

Drugič, v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju (glej sodbo Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 34 in navedena sodna praksa).

45

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS je treba dodati, da so kljub temu, da niso zavezujoče, pomembno sredstvo za enotno uporabo skupne carinske tarife in same po sebi zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (glej v tem smislu sodbi Kloosterboer Services, C‑173/08, EU:C:2009:382, točka 25, in Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 28). Enako velja za pojasnjevalne opombe h KN (glej v tem smislu sodbi Develop Dr. Eisbein, C‑35/93, EU:C:1994:252, točka 21, in British Sky Broadcasting Group in Pace, C‑288/09 in C‑289/09, EU:C:2011:248, točka 92).

46

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, pod katero tarifno številko KN, 8517, 8521, 8531 ali 8543, je treba uvrstiti blago, kakršno je blago v postopku v glavni stvari, imenovano videomultiplexer.

47

V zvezi s tem iz besedila tarifnih številk 8517, 8521, 8531 in 8543 KN in pripadajočih pojasnjevalnih opomb izhaja, da je za uvrstitev blaga pod eno od teh tarifnih številk odločilna njegova funkcija.

48

Te tarifne številke namreč natančno opisujejo funkcijo, ki jo ima blago, ki vanje spada. Tako tarifna številka 8517 KN med drugim vključuje „druge aparate za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno [z] aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju“. Tarifna številka 8521 KN zajema „aparate za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, ki imajo vgrajen videotuner (TV – sprejemno enoto) ali ne“. Tarifna številka 8531 KN zajema „električni aparati za zvočno ali vizualno signalizacijo (npr.: zvonci, sirene, indikatorske plošče, alarmni aparati proti tatvini ali požaru)“. Tarifna številka 8543 KN zajema „električne stroje in aparate s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v [poglavju 85 KN]“.

49

V tem primeru ni sporno, da ima „videomultiplexer“ tri različne funkcije.

50

Iz opisa predložitvenega sodišča, ki je povzeto v točkah od 28 do 31 te sodbe, namreč izhaja, da ima „videomultiplexer“ funkcijo snemanja in reproduciranja slike in zvoka, kar ustreza besedilu tarifne številke 8521 KN.

51

„Videomultiplexer“ ima, kot je opisano v točki 32 te sodbe, tudi funkcijo alarmne naprave, kar ustreza besedilu tarifne številke 8531 KN.

52

„Videomultiplexer“ ima poleg tega, kot je opisano v točki 33 te sodbe, tudi funkcijo prenosa in sprejema podatkov prek omrežja, kar ustreza besedilu tarifne številke 8517 KN.

53

Vendar pa je v opombi 3 k oddelku XVI KN, v kateri spadajo tarifne številke 8517, 8521 in 8531 KN, navedeno, da se „stroji, zasnovani za opravljanje dveh ali več dopolnilnih ali alternativnih funkcij, uvrščajo tako, kot da bi imeli samo tisto komponento ali kot da bi predstavljali samo tisti stroj, ki opravlja glavno funkcijo“.

54

V tej zadevi iz točk 24 oziroma 25 te sodbe izhaja, prvič, da družba G. E. Security na svoji internetni strani „videomultiplexer“ predstavlja kot „napravo za digitalno snemanje slike“, in drugič, da se „videomultiplexer“ prodaja izključno podjetjem, ki so specializirana za prodajo varnostnih naprav in nadzornih sistemov.

55

Iz teh elementov in iz opisa „videomultiplexerja“, ki ga je podalo predložitveno sodišče in je povzet v točkah od 24 do 33 te sodbe, izhaja, da je glavna funkcija „videomultiplexerja“, glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti ter namen, snemanje in reproduciranje slike in zvoka v okviru varnostnega in nadzornega sistema.

56

Kot navajata nizozemska vlada in Komisija, so druge funkcije „videomultiplexerja“, to je funkcija alarmne in mrežne naprave, le pomožni funkciji, ki sta namenjeni boljšemu delovanju sistema, v kateri je „videomultiplexer“ vključen.

57

Iz tega izhaja, da je treba KN razlagati tako, da je treba blago, kakršno je „videomultiplexer“ v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno številko 8521 KN, če ne bo predložitveno sodišče na podlagi vseh dejstev, ki jih ima na voljo, presodilo drugače.

58

Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na opombi 2 in 4 k oddelku XVI KN.

59

Iz sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da se opomba 2 k oddelku XVI KN uporablja le za tarifno uvrstitev „delov strojev“ (glej sodbo Data I/O, C‑297/13, EU:C:2014:331, točka 34).

60

Ker pojem „del“ v smislu te opombe v tej opombi ni opredeljen, je dalo Sodišče v interesu skladne in enotne uporabe skupne carinske tarife temu pojmu enotno opredelitev, ki je skupna vsem poglavjem KN (glej v tem smislu sodbi HARK, C‑450/12, EU:C:2013:824, točka 37, in Rohm Semiconductor, C‑666/13, EU:C:2014:2388, točka 44).

61

Iz sodne prakse Sodišča, ki se je razvila v zvezi s tarifno številko 8473 KN, in iz opombe 2(b) k oddelku XVI KN izhaja, da pojem „del“ pomeni, da mora obstajati celota, za delovanje katere je ta del nujno potreben (glej v tem smislu sodbo Rohm Semiconductor, C‑666/13, EU:C:2014:2388, točka 45 in navedena sodna praksa).

62

Za to, da bi izdelek opredelili kot „del“, tako ne zadostuje, da se dokaže, da stroja brez tega izdelka ni mogoče uporabljati za potrebe, za katere je namenjen. Poleg tega je treba dokazati, da je mehansko in elektronsko delovanje zadevnega stroja odvisno od navedenega izdelka (glej sodbo Rohm Semiconductor, C‑666/13, EU:C:2014:2388, točka 46 in navedena sodna praksa).

63

V tem primeru se „videomultiplexer“, kot izhaja iz točke 26 te sodbe, uporablja v sklopu naprav za varovanje in nadzor zgradb in je, bolj natančno, del sistema za videonadzor zaprtega kroga.

64

Kot pa poudarjata nizozemska vlada in Komisija, lahko tak sistem deluje tudi brez „videomultiplexerja“. Naprave za odkrivanje, ki se uporabljajo v sklopu tega sistema, lahko namreč svojo funkcijo opravljajo tudi brez „videomultiplexerja“. Poleg tega mehansko in elektronsko delovanje teh naprav ni odvisno od „videomultiplexerja“.

65

Zato „videomultiplexer“ ni mogoče šteti za „del stroja“ v smislu opombe 2 k oddelku XVI KN. Za uvrstitev tega blaga v KN torej ta opomba ni upoštevna.

66

V zvezi z opombo 4 k oddelku XVI KN je treba opozoriti, da se ta opomba, kot je v njej navedeno, uporablja le za „stroj[e] (vključno s kombinacijo več strojev), sestavljen[e] iz več [ločenih] komponent […], katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno opredeljeni funkciji“.

67

V pojasnjevalni opombi HS k opombi 4 k oddelku XVI HS, ki je enaka kot opomba 4 k oddelku XVI KN, je navedeno, da besedilo „katerih namen je, da skupaj prispevajo k jasno opredeljeni funkciji“ vključuje le stroje (vključno s kombinacijo več strojev), ki so potrebni za doseganje posebne funkcije celote kot funkcionalne enote, in izključuje stroje ali naprave, ki imajo pomožno funkcijo in ne prispevajo k funkciji te celote.

68

Iz te pojasnjevalne opombe izhaja, da sistemi za videonadzor zaprtega kroga, sestavljeni iz spremenljivega števila televizijskih kamer in videomonitorjev, ki so s koaksialnimi kabli povezani z nadzornim sistemom, preklopnikov in avdio/sprejemnih plošč in morebiti strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (za shranjevanje podatkov) in/ali magnetoskopov (za snemanje slik), ne izpolnjujejo pogojev iz opombe 4 k oddelku XVI HS in zato tudi ne pogojev iz identične opombe h KN.

69

V točkah 26 in 63 te sodbe pa je bilo že ugotovljeno, da je „videomultiplexer“ del takega sistema za videonadzor zaprtega kroga. Opomba 4 k oddelku XVI KN torej za uvrstitev takega blaga v KN ni upoštevna.

70

Nazadnje je treba zavrniti argument družbe G. E. Security, da je treba „videomultiplexer“ uvrstiti pod tarifno številko 8534 KN.

71

Iz besedila te tarifne številke namreč izhaja, da ta številka zajema „električne stroje in aparate s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti drugje v [poglavju 85 KN]“. Tako je mogoče neki proizvod pod to tarifno številko uvrstiti le, če ga ni mogoče uvrstiti pod nobeno drugo tarifno številko iz poglavja 85. Kot pa izhaja iz točke 57 te sodbe, to v postopku v glavni stvari ni tako.

72

Glede na zgoraj navedeno je treba na vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je treba blago, kakršno je „videomultiplexer“ v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno številko 8521 KN, če ne bo predložitveno sodišče na podlagi vseh dejstev, ki jih ima na voljo, presodilo drugače.

Stroški

73

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

 

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007, je treba razlagati tako, da je treba blago, kakršno je „videomultiplexer“ v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno številko 8521 te nomenklature, če ne bo predložitveno sodišče na podlagi vseh dejstev, ki jih ima na voljo, presodilo drugače.

 

Podpisi


( *1 )   Jezik postopka: nizozemščina.