Zadeva C‑128/15

Kraljevina Španija

proti

Svetu Evropske unije

„Ničnostna tožba – Ribištvo – Uredba (EU) št. 1380/2013 – Uredba (EU) št. 1367/2014 – Veljavnost – Ribolovne možnosti – Previdnostni pristop – Načelo relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti – Načelo sorazmernosti – Načelo enakega obravnavanja – Okroglonosi repak in čebulastooki repak“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 11. januarja 2017

1. Ribištvo–Ohranjanje morskih virov–Sistem ribolovnih kvot–Razdelitev ribolovnih možnosti med države članice–Diskrecijska pravica Sveta–Sodni nadzor–Meje–Sprejetje celotnega dovoljenega ulova za vrste rib ob neobstoju jasnih znanstvenih podatkov o nujnosti ukrepa–Dopustnost

   (Uredba št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 6(2); Uredba Sveta št. 1367/2014, Priloga)

2. Ribištvo–Ohranjanje morskih virov–Sistem ribolovnih kvot–Predmet

   (Uredba št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, uvodni izjavi 35 in 36 ter člen 16)

3. Pravo Evropske unije–Načela–Sorazmernost–Obseg–Diskrecijska pravica zakonodajalca Unije na področju skupne kmetijske politike–Sodni nadzor–Meje

   (členi od 40 PDEU do 43 PDEU)

4. Pravo Evropske unije–Načela–Prepoved diskriminacije–Uporaba na področju skupne kmetijske politike

   (člena 38(1), drugi pododstavek, PDEU in 40(2), drugi pododstavek, PDEU)

1.  Svet mora ob določitvi celotnega dovoljenega ulova in pri dodelitvi ribolovnih možnosti državam članicam opraviti oceno zapletenega gospodarskega položaja, za kar ima široko diskrecijsko pravico. V takšnem primeru se diskrecijska pravica, ki jo ima Svet, ne nanaša le na opredelitev narave in obsega predpisov, ki jih je treba sprejeti, temveč do neke mere tudi na ugotavljanje osnovnih podatkov. Sodišče se mora pri nadzoru izvajanja takega pooblastila omejiti na preizkus, ali pri tem izvajanju ni prišlo do očitne napake ali zlorabe pooblastil oziroma ali ni zadevni organ očitno prekoračil mej svoje diskrecijske pravice.

   V zvezi s tem se člen 6(2) Uredbe št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki sicer omejuje na določitev obveznosti, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob „upoštevanju“ razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, vendar zakonodajalcu Unije ne preprečuje, da takšne ohranitvene ukrepe sprejme ob neobstoju jasnih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj. Ni namreč nujno, da so ohranitveni ukrepi v celoti skladni z znanstvenimi mnenji, in neobstoj ali nejasnost takšnih mnenj Sveta ne sme ovirati pri sprejemanju ukrepov, za katere meni, da so nujno potrebni za uresničevanje ciljev skupne ribiške politike. Iz navedenega izhaja, da je Svet v okviru Uredbe št. 1367/2014 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila Unije za določene staleže globokomorskih rib za leti 2015 in 2016 imel pooblastilo za sprejetje skupnega celotnega dovoljenega ulova za okroglonosega repaka in čebulastookega repaka, tudi ob pomanjkanju jasnih znanstvenih podatkov glede prisotnosti in ulova teh ribjih vrst na zadevnih območjih upravljanja, ker je štel, da je ta ukrep ustrezen za ohranjanje virov okroglonosega repaka.

   (Glej točke 46 in od 49 do 51.)

2.  Namen sistema nacionalnih kvot je vsaki državi članici zagotoviti pravičen delež celotnega dovoljenega ulova, opredeljen zlasti glede na ulove, od katerih so pred vzpostavitvijo sistema kvot imeli koristi tradicionalne ribolovne dejavnosti, lokalno prebivalstvo, odvisno od ribolova, in z njim povezane industrije te države članice.

   (Glej točko 57.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 71 in 72.)

4.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 80.)