Zadeva C‑111/15

Občina Gorje

proti

Republiki Sloveniji

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Upravno sodišče)

„Predhodno odločanje — Skupna kmetijska politika — Uredba (ES) št. 1698/2005 — Uredba (EU) št. 65/2011 — Financiranje s strani EKSRP — Podpora za razvoj podeželja — Pravila o upravičenosti dejavnosti in izdatkov — Časovni pogoj — Popolna izključitev — Znižanje pomoči“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 7. julija 2016

1. Akti institucij – Uredbe – Neposredna uporabnost – Izvedbena pooblastila države članice – Meje

   (člen 288, drugi odstavek, PDEU)

2. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje s strani EKSRP – Podpora za razvoj podeželja – Pravila o upravičenosti dejavnosti in izdatkov – Časovni pogoj – Nacionalna ureditev, po kateri se za upravičene štejejo le tisti izdatki, ki so nastali po dodelitvi sredstev – Dopustnost

   (Uredba Sveta št. 1698/2005, uvodna izjava 5 in člen 71)

3. Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Financiranje s strani EKSRP – Podpora za razvoj podeželja – Pravila o upravičenosti dejavnosti in izdatkov – Zmanjšanja in izključitve – Nacionalna ureditev, ki določa, da se zahtevek za izplačilo zavrne v celoti, če so nekateri izdatki nastali pred izdajo odločbe o pravici do sredstev – Nedopustnost

   (Uredba Sveta št. 1698/2005, člen 71(3); Uredba Komisije št. 65/2011, člen 30)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 34 in 35.)

2.  Člen 71 Uredbe št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero so za prispevek iz EKSRP za sofinanciranje dejavnosti, ki jo je izbral organ upravljanja zadevnega programa za razvoj podeželja ali programa v okviru njegove odgovornosti, upravičeni le izdatki, ki so nastali po izdaji odločbe o pravici do sredstev.

   V skladu s členom 71(3) Uredbe št. 1698/2005 se namreč pravila o upravičenosti izdatkov načeloma določijo na nacionalni ravni ob upoštevanju posebnih pogojev, ki so bili v tej uredbi določeni za nekatere ukrepe za razvoj podeželja. Iz navedenega sledi, da lahko države članice – glede na to, da jim ta določba podeljuje načelno pristojnost za določitev pravil o upravičenosti izdatkov – določijo pogoj za upravičenost izdatkov, ki se zlasti nanaša na okoliščino, da so ti izdatki nastali po odobritvi zahtevka za podporo. Poleg tega, ker je cilj Uredbe št. 1698/2005 v skladu z uvodno izjavo 5 te uredbe spodbujanje razvoja podeželja, je pogoj, s katerim se upravičenost izdatkov za neko sofinancirano dejavnost omejuje le na izdatke, ki so nastali po izdaji odločbe o pravici do sredstev, primeren za dosego tega cilja, če se z njim zagotavlja učinkovitejša razdelitev sredstev iz EKSRP.

   (Glej točke 37, 39, 41, 45 in točko 1 izreka.)

3.  Člen 71(3) Uredbe št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v povezavi s členom 30 Uredbe št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 1698/2005 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da se zahtevek za izplačilo v zvezi z dejavnostjo, ki je bila izbrana za financiranje iz EKSRP, zavrne v celoti, če so nekateri izdatki za to dejavnost nastali pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, čeprav upravičenec do podpore v svojem zahtevku za izplačilo ni namerno podal napačne prijave.

   Države članice namreč tako radikalen ukrep zavrnitve plačila lahko uporabijo le v položaju, določenem v členu 30(2) Uredbe št. 65/2011, ki se nanaša na primer, v katerem upravičenec do podpore namerno poda napačno prijavo. V vseh preostalih primerih člen 30 določa znižanje zneska podpore, ki se izračuna v skladu z metodo, določeno v odstavku 1 tega člena. Taka metoda, po kateri se izločijo neupravičeni izdatki, je odvračilna, saj se znesek, ki se dejansko izplača, zniža za znesek, ki je občutno višji od neupravičenega izdatka. V teh okoliščinah se želi s tako metodo preprečiti učinek tako imenovanih „mrtvih“ izgub, hkrati pa ta metoda ohrani sorazmernost, saj dejansko upravičeni stroški niso povsem izključeni iz podpore.

   (Glej točke od 53 do 55 in točko 2 izreka.)