SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 16. junija 2016 ( *1 )

„Predhodno odločanje — Kmetijstvo — Sladkor — Proizvodne dajatve — Pravica do vračila — Neizvožen skladiščen sladkor — Neupravičena pridobitev — Svoboda gospodarske pobude — Metoda za izračun“

V zadevi C‑96/15,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo tribunal de grande instance de Nanterre (prvostopenjsko sodišče v Nanterru, Francija) z odločbo z dne 22. januarja 2015, ki je prispela na Sodišče 26. februarja 2015, v postopku

Saint Louis Sucre, nekdanja Saint Louis Sucre SA,

proti

Directeur général des douanes et droits indirects,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi L. Bay Larsen (poročevalec), predsednik senata, D. Šváby, J. Malenovský, M. Safjan in M. Vilaras, sodniki,

generalna pravobranilka: E. Sharpston,

sodni tajnik: V. Tourrès, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. novembra 2015,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

za Saint Louis Sucre S. Le Roy, H.-J. Prieß in C. Pitschas, odvetniki,

za francosko vlado D. Colas, A. Daly, J. Bousin in C. Candat, agenti,

za belgijsko vlado M. Jacobs in J.-C. Halleux, agenta, skupaj z B. De Moorom in M. Keupom, odvetnikoma,

za Evropsko komisijo B. Schima, P. Ondrůšek in A. Lewis, agenti,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 28. januarja 2016

izreka naslednjo

Sodbo

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 15(2) in (8) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 17) in na veljavnost Uredbe Komisije (ES) št. 164/2007 z dne 19. februarja 2007 o določitvi zneskov za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržno leto 2005/2006 (UL L 51, str. 17) ob upoštevanju prvonavedenega akta.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Saint Louis Sucre, nekdanja Saint Louis Sucre SA, in directeur général des douanes et droits indirects (generalni direktor za carine in posredne dajatve) zaradi zneska proizvodnih dajatev, plačanih za tržno leto 2005/2006 v okviru financiranja skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.

Pravni okvir

Pravo Unije

3

V uvodnih izjavah od 9 do 13 in 15 Uredbe št. 1260/2001 je bilo navedeno:

„(9)

Razlogi, ki so Skupnost privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, še vedno veljajo. Vendar je bil ta sistem prilagojen, upoštevajoč zdajšnji razvoj v proizvodnji, da [Evropska s]kupnost pridobi potrebne instrumente, zato da se pravično, vendar učinkovito zagotovi, da proizvajalci sami v celoti pokrijejo stroške prodaje presežkov proizvodnje Skupnosti nad porabo in so tako izpolnjene obveznosti Skupnosti iz sporazumov, sklenjenih glede na urugvajski krog večstranskih trgovinskih pogajanj, v nadaljevanju imenovan ‚GATT‘, odobrenih s Sklepom [Sveta] 94/800/ES [z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1)]

(10)

[…] naj se sistem kvot obdrži za tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006.

(11)

Skupna ureditev trgov za sladkor temelji na naslednjih dveh elementih: prvič, po načelu, da nosi proizvajalec polno finančno odgovornost za izgubo v vsakem tržnem letu, ki ob upoštevanju kvot izhaja iz prodaje tistega dela proizvodnje Skupnosti, ki presega notranjo porabo Skupnosti, in drugič, na diferenciaciji cenovnih jamstev za prodajo, ki izražajo proizvodno kvoto, dodeljeno posameznim podjetjem. Proizvodna kvota za sladkor se dodeli vsakemu podjetju na podlagi njegove dejanske proizvodnje v določenem referenčnem obdobju.

(12)

[…] Sistem samofinanciranja sektorja s proizvodnimi dajatvami in ureditev s proizvodnimi kvotami je treba obdržati.

(13)

Proizvajalci bodo še naprej prevzemali finančno odgovornost s plačilom osnovne proizvodne dajatve za vso proizvodnjo sladkorja A in B, omejeno na 2 % intervencijske cene za beli sladkor, ter dajatve B, ki se plačuje za proizvodnjo sladkorja B do največ 37,5 % prej navedene cene. Pod določenimi pogoji plačajo del teh prispevkov tudi proizvajalci izoglukoze in inulinskega sirupa. […]

[…]

(15)

Proizvodne kvote, dodeljene posameznemu podjetju v sektorju sladkorja, lahko v posameznem tržnem letu povzročijo, da izvozne količine presegajo količine, določene s Sporazumom [o kmetijstvu, sklenjenem v okviru sporazumov GATT], v zvezi s porabo, proizvodnjo, uvozom, zalogami in prenosi ter v zvezi s povprečno izgubo, ki se bo predvidoma pokrila iz programa sofinanciranja. Jamstva v zvezi s kvotami je treba prilagoditi v vsakem tržnem letu, da Skupnost lahko izpolni svoje obveznosti.“

4

Člen 1(2), od (e) do (g), Uredbe št. 1260/2001 je opredelil „sladkor A“ in „sladkor B“ kot katero koli količino sladkorja, proizvedeno v določenem tržnem letu v kvoti A oziroma B zadevnega podjetja, „sladkor C“ pa je bila katera koli količina proizvodnje, proizvedene v določenem tržnem letu, ki je ali presegala vsoto kvote A in B zadevnega podjetja ali pa je bila proizvedena v podjetju, ki mu kvota ni bila dodeljena.

5

Poglavje 2 Uredbe št. 1260/2001, naslovljeno „Kvote“, je zajemalo člene od 10 do 21 te uredbe. Člen 10 navedene uredbe je določal:

„1.   Poglavje 2 se uporablja za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006.

2.   Osnovna količina za proizvodnjo sladkorja A in B je tista, ki je določena v členu 11(2).

3.   Zaradi izpolnjevanja obveznosti Skupnosti, ki jih je ta sprejela skladno s Sporazumom [Svetovne trgovinske organizacije o kmetijstvu,] […] se lahko jamstva za prodajo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, proizvedenega v sistemu kvot, znižajo za eno tržno leto ali več.

4.   Za namene odstavka 3 se pred 1. oktobrom za vsako tržno leto določi zajamčena količina po kvotah na osnovi napovedi glede proizvodnje, uvoza, uporabe, skladiščenja, prenosa in izvozne bilance ter povprečne izgube v breme programa samofinanciranja v smislu člena 15(1)(d). Če napovedi pokažejo, da je količina za izvoz za zadevno tržno leto večja od maksimalne količine, določene v Sporazumu, se zajamčena količina zmanjša za razliko […]“

6

Člen 11 Uredbe št. 1260/2001 je določal osnovne količine za proizvodnjo A in B za vsako državo članico, kvote A in B pa so se morale nato razdeliti med proizvajalce. Člen 13 te uredbe je določal, da sladkorja C ni dovoljeno prodajati na notranjem trgu Skupnosti in da ga je treba izvoziti v nepredelani obliki pred 1. januarjem, ki sledi koncu zadevnega tržnega leta, ali pa ga prenesti na podlagi člena 14 te uredbe.

7

Člen 14(1) navedene uredbe je določal:

„Vsako podjetje lahko sklene, da celotno količino ali del količine sladkorja, proizvedenega nad kvoto A, prenese v naslednje tržno leto, pri čemer se ta količina upošteva kot del proizvodnje za naslednje leto. Ta sklep je nepreklicen.

Vsako podjetje lahko sklene, da prenese celotno proizvodnjo ali del proizvodnje sladkorja A in sladkorja B, ki je ob uporabi členov 10(3), (4), (5) in (6) postal sladkor C, v naslednje tržno leto, pri čemer se ta upošteva kot del proizvodnje naslednjega leta. Ta sklep je tudi nepreklicen. […]“

8

Člen 15 te uredbe je določal:

„1.   Pred koncem vsakega tržnega leta se ugotovi:

(a)

predvideno proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B, ki se pripiše zadevnemu tržnemu letu;

(b)

predvideno količino sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se v tekočem tržnem letu proda za porabo v Skupnosti;

(c)

presežek, ki se izvozi in se izračuna tako, da se količina iz (b) odšteje od količine iz (a);

(d)

predvideno povprečno izgubo ali povprečni dohodek na tono sladkorja glede na izvozne obveznosti, ki jih je treba izpolniti v tekočem tržnem letu. […]

Ta povprečna izguba ali povprečni dohodek ustreza razliki med skupnim zneskom nadomestil in skupnim zneskom dajatev glede na skupno tonažo zadevnih izvoznih obveznosti;

(e)

predvideno skupno izgubo ali dohodek, ki se izračuna tako, da se presežek iz (c) pomnoži s povprečno izgubo ali dohodkom iz (d).

2.   Pred koncem tržnega leta 2005/2006 in brez poseganja v člene 10(3), (4), (5) in (6) se za tržna leta [od] 2001/2002 do 2005/2006 kumulativno ugotovi:

(a)

presežek za izvoz, ki se izračuna na osnovi končne proizvodnje sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B in končne proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se proda za porabo v Skupnosti;

(b)

povprečno izgubo ali dohodek na tono sladkorja, ki izhaja iz skupne izvozne obveznosti, in se izračuna z uporabo metode iz drugega pododstavka odstavka 1(d);

(c)

skupno izgubo ali dohodek, ki se izračuna tako, da se presežek iz (a) pomnoži s povprečno izgubo ali dohodkom iz (b);

(d)

skupni znesek zaračunanih osnovnih proizvodnih dajatev in dajatev B.

Predvidena skupna izguba ali skupni dohodek iz odstavka 1(e) se prilagodi v skladu z razliko med zneskoma iz (c) in (d).

3.   Če izračuni, ugotovljeni v skladu z odstavkom 1 in prilagojeni v skladu z odstavkom 2, brez poseganja v člen 18(1), kažejo predvideno skupno izgubo, se lahko ta izguba deli s predvideno proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B, ki velja za tekoče tržno leto. Pridobljeni znesek se zaračuna proizvajalcem kot osnovna proizvodna dajatev za njihovo proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B.

[…]

8.   Izvedbene določbe za uporabo tega člena bodo sprejete v skladu s postopkom iz člena 42(2), še zlasti pa bodo zajemale:

zneske dajatev, ki jih je treba zaračunati,

[…]“

9

Člen 6(4) Uredbe Komisije (ES) št. 314/2002 z dne 20. februarja 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje sistema kvot v sektorju sladkorja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 35, str. 190), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1140/2003 z dne 27. junija 2003 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 39, str. 172), je določal:

„Količine, odprodane za potrošnjo v Skupnosti, ki se beležijo po členu 15(1)(b) in (2)(a) Uredbe [št. 1260/2001], se določijo tako, da se seštejejo količine sladkorjev in sirupov, izražene kot beli sladkor, iz člena 1(1)(a), (b), (c) in (d) ter izoglukoze in inulinskega sirupa:

(a)

skladiščene na začetku tržnega leta;

(b)

proizvedene po kvotah A in B;

(c)

uvožene v naravnem stanju;

(d)

ki jih vsebujejo uvoženi predelani proizvodi;

od tega pa se odštejejo količine sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa iz prvega pododstavka, izražene kot beli sladkor:

(a)

izvožene v naravnem stanju;

(b)

ki jih vsebujejo izvoženi predelani proizvodi;

(c)

skladiščene na koncu tržnega leta;

(d)

za katere so bila izdana potrdila za proizvodna nadomestila, kot je določeno v členu 7(3) Uredbe [št. 1260/2001].

Podatki o količinah iz točk (c) in (d) prvega pododstavka in točk (a) in (b) drugega pododstavka se pridobijo iz Eurostatovih podatkovnih baz in zajemajo zadnjih 12 mesecev, za katere so na voljo podatki, če so podatki o tržnem letu pomanjkljivi. […]

[…]“

10

Uredba št. 1260/2001 je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 58, str. 1), ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, str. 1), ta pa je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, str. 671).

11

V uvodni izjavi 19 Uredbe št. 318/2006 je navedeno:

„Uvesti bi bilo treba proizvodno dajatev, ki bi prispevala k financiranju stroškov, ki nastanejo v okviru skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja.“

12

Člen 8 te uredbe, naslovljen „Dodatne kvote za sladkor“, je v odstavkih 1 in 3 določal:

„1.   Podjetja za proizvodnjo sladkorja lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 30. septembra 2007 zaprosijo za dodatno kvoto za sladkor.

[…]

3.   Za dodatne kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkoma 1 in 2, se zaračuna enkratni znesek v višini 730 EUR. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.“

13

Člen 16 navedene uredbe, naslovljen „Proizvodna dajatev“, je v odstavkih 1 in 2 določal:

„1.   Od tržnega leta 2007/2008 naprej se zaračuna proizvodna dajatev za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa.

2.   Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi na 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.“

14

Člen 32 Uredbe št. 318/2006, naslovljen „Področje uporabe izvoznih nadomestil“, je v odstavkih 1 in 2 določal možnost uvedbe izvoznih nadomestil za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup.

15

Člen 44 navedene uredbe, naslovljen „Prehodni ukrepi“, je določal:

„V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo ukrepi:

(a)

za lajšanje prehoda iz tržne situacije v tržnem letu 2005/2006 v tržno situacijo v tržnem letu 2006/2007, zlasti z zmanjšanjem količine, ki se lahko proizvede v okviru kvote, ter prehoda iz pravil iz Uredbe [št. 1260/2001] na pravila, vzpostavljena s to uredbo,

in

(b)

za zagotovitev skladnosti Skupnosti z njenimi mednarodnimi obveznostmi glede sladkorja C iz člena 13 Uredbe [št. 1260/2001], pri čemer se je treba izogibati motnjam na trgu sladkorja v Skupnosti.“

16

V uvodni izjavi 8 Uredbe Komisije (ES) št. 493/2006 z dne 27. marca 2006 o prehodnih ukrepih v okviru reorganizacije skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja in o spremembi uredb (ES) št. 1265/2001 in (ES) št. 314/2002 (UL L 89, str. 11) je navedeno:

„Za izračunavanje, določanje in pobiranje proizvodnih dajatev za tržno leto 2005/2006 se morajo še po 30. juniju 2006 uporabljati določbe Uredbe […]št. [314/2002] in določbe Uredbe Komisije (ES) št. 779/96 z dne 29. aprila 1996 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1785/81 v zvezi s poročili v sektorju sladkorja [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 19, str. 37)]. Proizvodne dajatve se izračunajo na podlagi statističnih podatkov, ki se redno posodabljajo. Ker je to zadnjič, da se morajo dajatve določiti za celotno obdobje med tržnim letom 2001/2002 in tržnim letom 2005/2006 brez nadaljnje možnosti, kot je veljalo v prejšnjih letih, prilagajanja izračuna na podlagi posodobljenih podatkov, je treba preložiti izračun za določanje dajatev na 15. februar 2007, tako da se zagotovi zanesljivost izračunov in upoštevanje uporabljenih statističnih podatkov.“

17

Člen 6 Uredbe št. 493/2006 določa:

„Uredba [št. 314/2002], kakor je bila spremenjena s to uredbo, se uporablja za določanje in pobiranje proizvodnih dajatev za tržno leto 2005/2006, vključno s korekcijami v zvezi z izračunom dajatev za tržna leta od 2001/2002 do 2004/2005, kot določa člen 15(2) Uredbe [št. 1260/2001].“

18

Člen 12 Uredbe št. 493/2006 določa:

„Uredba [št. 314/2002] se spremeni:

[…]

3.

Člen 8 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

‚Za tržno leto 2005/2006 se zneski in koeficienti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka določijo do 15. februarja 2007.‘

[…]“

19

Zneski za proizvodne dajatve so bili za tržno leto 2005/2006 določeni z Uredbo št. 164/2007. Po izdaji sodbe z dne 8. maja 2008, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑5/06 in od C‑23/06 do C‑36/06, EU:C:2008:260), je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 1193/2009 z dne 3. novembra 2009 o popravku Uredb (ES) št. 1762/2003, (ES) št. 1775/2004, (ES) št. 1686/2005 in (ES) št. 164/2007 in o določitvi zneskov za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržna leta 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 (UL L 321, str. 1). Ker je Sodišče v sodbi z dne 27. septembra 2012, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑113/10, C‑147/10 in C‑234/10, EU:C:2012:591), Uredbo št. 1193/2009 razglasilo za neveljavno, je Svet Evropske unije sprejel Uredbo (EU) št. 1360/2013 z dne 2. decembra 2013 o določitvi zneskov za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržna leta 2001/2002, 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006, koeficienta za izračun dodatne dajatve za tržni leti 2001/2002 in 2004/2005 ter zneskov, ki jih morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese zaradi razlike med najvišjo dajatvijo in dajatvijo, ki se zaračuna za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2005/2006 (UL L 343, str. 2).

20

Z Uredbo Komisije (ES) št. 958/2006 z dne 28. junija 2006 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja za tržno leto 2006/2007 (UL L 175, str. 49) je bilo določeno odprtje javnih razpisov.

21

Po sprejetju Uredbe Komisije (ES) št. 900/2007 z dne 27. julija 2007 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja do konca tržnega leta 2007/2008 (UL L 196, str. 26) je bil organiziran nov razpis.

22

V skladu s členom 3, drugi odstavek, Uredbe št. 1360/2013 je bilo razglašeno, da se proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržno leto 2005/2006, kakor so določene v Prilogi, točka 1, te uredbe, uporabljajo od 23. februarja 2007, torej od istega dne, od katerega bi se v skladu s členom 2 Uredbe št. 164/2007 morale začeti uporabljati dajatve, kakor so določene v zadnjenavedeni uredbi.

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

23

Saint Louis Sucre je družba, ki proizvaja sladkor in za katero je v času dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari veljala skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja, ki je bila uvedena z Uredbo št. 1260/2001, in s tem sistem proizvodnih dajatev, uveden s to uredbo.

24

Ker je menila, da ni bilo upravičeno, da je morala za tržno leto 2005/2006 plačati proizvodne dajatve za financiranje nadomestil za izvoz sladkorja, in sicer na neizvožene količine skladiščenega sladkorja na dan izteka skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja za dajatve in ta nadomestila, to je 30. junija 2006, je družba Saint Louis Sucre 28. decembra 2008 vložila pritožbo v okviru upravnega postopka, s katero je zahtevala vračilo zneska 158.982.544 EUR.

25

Ker je bila ta pritožba z odločbo direction générale des douanes et droits indirects z dne 30. septembra 2009 zavrnjena, je družba Saint Louis Sucre 19. novembra 2009 vložila tožbo pri tribunal de grande instance de Nanterre (Francija), s katero je predlagala, naj se ta odločba odpravi.

26

Zadeva je bila 6. septembra 2010 na zahtevo strank umaknjena z dnevnega reda tribunal de grande instance de Nanterre do izreka sodbe Sodišča v zvezi z vprašanjem za predhodno odločanje o veljavnosti Uredbe št. 1193/2009. Ker je Sodišče v sodbi z dne 27. septembra 2012, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑113/10, C‑147/10 in C‑234/10, EU:C:2012:591), to uredbo razglasilo za neveljavno, je Svet sprejel Uredbo št. 1360/2013. Po sprejetju zadnjenavedene uredbe je bila zadeva vrnjena na dnevni red.

27

Po mnenju družbe Saint Louis Sucre je z Uredbo št. 1360/2013 sicer omogočen izračun zahtevanega zneska povračila, vendar še vedno obstaja vprašanje povračila dajatev za skladiščeni sladkor, ki ni bil izvožen po izteku skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja, uvedene z Uredbo št. 1260/2001, ker je bil z Uredbo št. 318/2006 ukinjen mehanizem proizvodnih dajatev. Nova skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja, uvedena z zadnjenavedeno uredbo, pa naj ne bi več določala proizvodnih dajatev, namenjenih samofinanciranju izvoza, tako da naj se del plačanih dajatev ne bi uporabil za financiranje izvoza, ampak naj bi prišlo do obogatitve Evropske unije. Družba Saint Louis Sucre, ki trdi, da je bila v Uniji 30. junija 2006 nakopičena zaloga 5.669.000 ton kvotnega sladkorja, ki se je štela za izvozni presežek in ni bila izvožena, ter da za te količine na ta dan niso bila plačana nobena nadomestila, meni, da je njena zahteva za povračilo iz tega naslova upravičena.

28

V teh okoliščinah je tribunal de grande instance de Nanterre prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.

Ali je treba člen 15(2) in (8) Uredbe št. 1260/2001, ki se uporablja ob upoštevanju uvodnih izjav 9 in 11 ter sodb z dne 8. maja 2008, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑5/06 in od C‑23/06 do C‑36/06, EU:C:2008:260), in z dne 27. septembra 2012, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑113/10, C‑147/10 in C‑234/10, EU:C:2012:591), ter splošna načela prava Unije glede prepovedi neupravičene obogatitve, sorazmernosti in svobode gospodarske pobude razlagati tako, da je proizvajalec sladkorja upravičen do povračila plačanih proizvodnih dajatev za količine kvotnega sladkorja, ki so bile 30. junija 2006 še skladiščene, glede na to, da sistem proizvodnih dajatev po tem datumu ni bil obnovljen z Uredbo št. 318/2006?

2.

(a)

Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen: ali je treba znesek dajatev, ki se vrnejo proizvajalcem, določiti izključno na podlagi tonaže skladiščenega sladkorja na dan 30. junija 2006?

(b)

Če je odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje nikalen: ali je treba tonažo sladkorja, ki je osnova za povračilo dajatev, določiti na podlagi spremembe zalog sladkorja Skupnosti med 1. julijem 2001 in 30. junijem 2006?

3.

Ali se lahko dajatev, ki se povrne, veljavno izračuna z množenjem zaloge sladkorja, pridobljene z odgovorom na drugo vprašanje za predhodno odločanje, s tehtanim povprečjem ‚povprečne izgube‘, ugotovljene med [skupno ureditvijo trgov v sektorju sladkorja za tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006], ali pa jo je treba izračunati drugače, in če je tako, kako?

4.

Če je odgovor na prejšnja vprašanja pritrdilen: ali Uredba št. 164/2007 ni veljavna?“

Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe

29

Francoska vlada v uvodu navaja, da so vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, očitno nedopustna iz teh razlogov.

30

Prvič, predložitveno sodišče naj ne bi navedlo razlogov, s katerimi je mogoče upravičiti vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe, in naj bi zgolj ugotovilo obstoj izpodbijanja razlage akta Unije. To sodišče naj bi v resnici Sodišču zgolj predložilo vprašanja, ki mu jih je predlagala tožeča stranka iz postopka v glavni stvari.

31

Drugič, na podlagi dejanskega okvira, ki ga je opredelilo predložitveno sodišče, naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali so vprašanja nujna za rešitev spora o glavni stvari.

32

Nesporno pa naj bi bilo, da sta po izdaji sodb z dne 8. maja 2008, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑5/06 in od C‑23/06 do C‑36/06, EU:C:2008:260), in z dne 27. septembra 2012, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑113/10, C‑147/10 in C‑234/10, EU:C:2012:591), ter sklepa z dne 6. oktobra 2008, SAFBA (od C‑175/07 do C‑184/07, EU:C:2008:543), s katerimi so bile razveljavljene uredbe Komisije, na podlagi katerih so nacionalni organi od proizvajalcev sladkorja pobirali proizvodne dajatve, Komisija s sprejetjem Uredbe št. 1193/2009, nato pa Svet s sprejetjem Uredbe št. 1360/2013 sprejela ukrepe za izvršitev teh sodb in tega sklepa. Vendar naj bi se povračila proizvajalcem sladkorja na podlagi Uredbe št. 1360/2013 izvedla šele aprila 2015, torej po vložitvi tega predloga za sprejetje predhodne odločbe z dne 22. januarja 2015. Zato naj predložitveno sodišče ne bi moglo upoštevati posledic takega povračila pri odločanju o tožbi, ki je bila vložena pri njem, in zlasti ne odločiti, ali je zaradi tega povračila ta tožba postala brezpredmetna.

33

Tretjič, predložitveno sodišče naj ne bi pojasnilo niti razlogov, iz katerih se sprašuje o veljavnosti Uredbe št. 164/2007, niti povezave, ki jo ugotavlja med to uredbo in sporom o glavni stvari.

34

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča velja za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča postavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, domneva upoštevnosti. Sodišče lahko predlog nacionalnega sodišča zavrže samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na zastavljena vprašanja (sodba z dne 11. novembra 2015, Pujante Rivera, C‑422/14, EU:C:2015:743, točka 20 in navedena sodna praksa).

35

V obravnavani zadevi je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe jasno razvidno, da predložitveno sodišče sprašuje Sodišče o razlagi člena 15(2) in (8) Uredbe št. 1260/2001 ter, po potrebi, o veljavnosti Uredbe št. 164/2007, da bi odločilo o veljavnosti zavrnitve pristojnih nacionalnih organov, da družbi Saint Louis Sucre povrnejo proizvodne dajatve, ki jih je plačala za količine kvotnega sladkorja, ki so bile 30. junija 2006 še skladiščene, ker sistem proizvodnih dajatev po tem datumu z Uredbo št. 318/2006 ni bil obnovljen.

36

Natančneje, v zvezi s četrtim vprašanjem za predhodno odločanje, ki se nanaša na veljavnost Uredbe št. 164/2007, se je družba Saint Louis Sucre v pisnih stališčih sklicevala na neveljavnost te uredbe, medtem ko je belgijska vlada menila, da je ta veljavna, Komisija pa je zatrdila, da na to vprašanje ni treba odgovoriti, ker je Sodišče navedeno uredbo v sodbi z dne 27. septembra 2012, Zuckerfabrik Jülich in drugi (C‑113/10, C‑147/10 in C‑234/10, EU:C:2012:591), razglasilo za neveljavno. Nato sta belgijska vlada in Komisija v odgovoru na pisno vprašanje Sodišča navedli, da bi Sodišče četrto vprašanje moralo razlagati, kot da se nanaša na veljavnost Uredbe št. 1360/2013. Francoska vlada je zavzela enako stališče, je pa na splošno bolj zadržana glede dopustnosti tega predloga za sprejetje predhodne odločbe. Tudi družba Saint Louis Sucre je podala podoben odgovor, le da je navedla, da razglasitev neveljavnosti zadnjenavedene uredbe ne posega v povračila proizvajalcem, ki so že bila izvršena na njeni podlagi.

37

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Uredba št. 1360/2013, kot je razvidno iz točke 22 te sodbe, glede proizvodnih dajatev v sektorju sladkorja za tržno leto 2005/2006 nadomestila Uredbo št. 164/2007 z retroaktivnim učinkom od 23. februarja 2007.

38

Zato je treba četrto vprašanje razumeti tako, da se nanaša na veljavnost Uredbe št. 1360/2013.

39

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe v celoti dopusten.

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

40

Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 15(2) in (8) Uredbe št. 1260/2001 razlagati tako, da proizvajalcu sladkorja daje pravico, da zahteva povračilo proizvodnih dajatev, ki jih je plačal za količine kvotnega sladkorja A in B, ki so bile 30. junija 2006 še skladiščene, ker sistem proizvodnih dajatev po tem datumu ni bil obnovljen z Uredbo št. 318/2006.

41

To vprašanje izvira iz predloga družbe Saint Louis Sucre, naj se v bistvu ponovno izračuna njena proizvodna dajatev za tržno leto 2005/2006, ker naj zaloge kvotnega sladkorja A in B, ki so obstajale v Skupnosti ob koncu tega tržnega leta, ne bi povzročile stroškov, povezanih z njihovo prodajo.

42

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je člen 15(2)(a) Uredbe št. 1260/2001 določal, da je bilo treba pred koncem tržnega leta 2005/2006 za tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006 kumulativno ugotoviti presežek za izvoz, ki se izračuna na podlagi končne proizvodnje sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B ter končne proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se proda za porabo v Skupnosti.

43

V skladu s členom 6(4) Uredbe št. 314/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1140/2003, se je pri izračunu navedenega presežka za izvoz količina sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, prodanih za porabo v Skupnosti, določila na podlagi vsote njihovih količin, skladiščenih na začetku tržnega leta, proizvedenih po kvotah A in B, uvoženih v naravnem stanju in vsebovanih v uvoženih predelanih proizvodih, od tega pa so se odštele njihove količine, ki so izvožene v naravnem stanju in vsebovane v izvoženih predelanih proizvodih, skladiščene na koncu tržnega leta ali za katere so bila izdana potrdila za proizvodna nadomestila.

44

Izključitev količin sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, skladiščenih na koncu tržnega leta 2005/2006, v okviru izračuna presežka za izvoz za tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006 bi tako bila v nasprotju s členom 6(4) Uredbe št. 314/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1140/2003, ki izrecno določa upoštevanje teh skladiščenih količin, in s členom 15(2)(a) Uredbe št. 1260/2001, ki se prav tako nanaša na neizvoženi presežek za izvoz, ki nujno zajema, kot izhaja med drugim iz uvodne izjave 15 zadnjenavedene uredbe, količine, ki so na trgu ob koncu zadevnega tržnega leta, kot so skladiščene količine.

45

Poleg tega, kot je navedla generalna pravobranilka v točki 77 sklepnih predlogov, dejstvo, da je tudi po prilagoditvi, določeni v členu 15(2) in (3) Uredbe št. 1260/2001, kar zadeva tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006, govor o „predvideni“ skupni izgubi, pomeni, da izguba morda še ni nastala v celoti. Sodišče je sicer razsodilo, da naj bi se z metodo izračuna predvidene skupne izgube v vsakem primeru napredno in konvencionalno določile izgube, ki nastanejo zaradi prodaje presežkov proizvodnje Skupnosti (sodba z dne 8. maja 2008, Zuckerfabrik Jülich in drugi, C‑5/06 in od C‑23/06 do C‑36/06, EU:C:2008:260, točka 43).

46

Poleg tega je treba poudariti, kot je navedla generalna pravobranilka v točki 82 sklepnih predlogov, da s sicer obsežno reorganizacijo skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja, ki je bila uvedena z Uredbo št. 318/2006, ni bil ukinjen sistem izvoznih nadomestil, kot je razvidno iz člena 32(1) in (2) te uredbe.

47

Skupna ureditev trgov v sektorju sladkorja, ki je bila uvedena z Uredbo št. 1260/2001, za obdobje od 2001/2002 do 2005/2006 in skupna ureditev trgov, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 318/2006, sta se od leta 2006/2007 dalje očitno prekrivali.

48

Na podlagi Uredbe št. 958/2006 je bil tako izveden stalni javni razpis v okviru tržnega leta 2006/2007 za določitev nadomestil pri izvozu belega sladkorja.

49

Možnost proizvajalcev, da izvažajo skladiščen sladkor z nadomestili, zato ni prenehala na zadnji dan tržnega leta 2005/2006.

50

Nazadnje je treba navesti, da je bila s členom 16(1) Uredbe št. 318/2006 proizvodna dajatev uvedena šele od tržnega leta 2007/2008, pri čemer je namen te dajatve v skladu z uvodno izjavo 19 te uredbe poleg tega prispevati k financiranju stroškov, ki nastanejo v okviru skupne ureditve trgov v sektorju sladkorja, ne pa, kot to velja za proizvodne dajatve iz Uredbe št. 1260/2001, kritje stroškov prodaje presežkov proizvodnje Skupnosti nad porabo.

51

V obravnavani zadevi je mogoče spomniti, da je bil na podlagi Uredbe št. 900/2007 izveden stalni javni razpis do konca tržnega leta 2007/2008 za določitev nadomestil pri izvozu belega sladkorja.

52

Ob upoštevanju, da ima zakonodajalec Unije na področju kmetijstva široko diskrecijsko pravico, ki ustreza političnim odgovornostim, ki mu jih podeljujejo členi od 40 PDEU do 43 PDEU, in da mora biti sodni nadzor omejen na preverjanje, ali je pri zadevnem ukrepu prišlo do očitne napake oziroma do zlorabe pooblastil in ali je zadevni organ očitno prekoračil meje svoje diskrecijske pravice (sodba z dne 14. marca 2013, Agrargenossenschaft Neuzelle, C‑545/11, EU:C:2013:169, točka 43 in navedena sodna praksa), v teh okoliščinah ni razvidno, da bi Svet storil očitno napako, zlorabil pooblastila ali očitno prekoračil meje svoje diskrecijske pravice s tem, da je določil, da se za tržno leto 2005/2006 upošteva presežek za izvoz, ki obstaja ob koncu tega tržnega leta in ki nujno zajema količine sladkorja, skladiščene na koncu tržnega leta.

53

V zvezi s trditvijo družbe Saint Louis Sucre na obravnavi, da so bila izvozna nadomestila, dodeljena v okviru tržnega leta 2006/2007, financirana z zneski, odtegnjenimi na dodatne kvote sladkorja, ki so bile odobrene podjetjem za proizvodnjo sladkorja v tem tržnem letu v skladu s členom 8 Uredbe št. 318/2006, je treba ugotoviti, da je šlo za prostovoljno dodelitev kvot, izvedeno na zahtevo podjetij, in da noben element iz spisa sploh ne kaže na to, da tako odtegnjeni zneski ne bi bili uporabljeni za kritje stroškov, povezanih z dodatnimi kvotami, temveč za financiranje navedenih nadomestil.

54

Ob upoštevanju navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 15(2) in (8) Uredbe št. 1260/2001 razlagati tako, da proizvajalcu sladkorja ne daje pravice, da zahteva povračilo proizvodnih dajatev, ki jih je plačal za količine kvotnega sladkorja A in B, ki so bile 30. junija 2006 še skladiščene, ker sistem proizvodnih dajatev po tem datumu ni bil obnovljen z Uredbo št. 318/2006.

Drugo in tretje vprašanje

55

Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo in tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

Četrto vprašanje

56

Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi vplival na veljavnost Uredbe št. 1360/2013.

Stroški

57

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

 

1.

Člen 15(2) in (8) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor je treba razlagati tako, da proizvajalcu sladkorja ne daje pravice, da zahteva povračilo proizvodnih dajatev, ki jih je plačal za količine kvotnega sladkorja A in B, ki so bile 30. junija 2006 še skladiščene, ker sistem proizvodnih dajatev po tem datumu ni bil obnovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja.

 

2.

Ugotovljen ni bil noben element, ki bi vplival na veljavnost Uredbe Sveta (EU) št. 1360/2013 z dne 2. decembra 2013 o določitvi zneskov za proizvodne dajatve v sektorju sladkorja za tržna leta 2001/2002, 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006, koeficienta za izračun dodatne dajatve za tržni leti 2001/2002 in 2004/2005 ter zneskov, ki jih morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese zaradi razlike med najvišjo dajatvijo in dajatvijo, ki se zaračuna za tržna leta 2002/2003, 2003/2004 in 2005/2006.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: francoščina.