1

Družba Simba Toys GmbH & Co. KG s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. novembra 2014, Simba Toys/UUNT – Seven Towns (Oblika kocke z mrežasto strukturo ploskev) (T‑450/09, EU:T:2014:983, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (v nadaljevanju: odbor za pritožbe) z dne 1. septembra 2009 (zadeva R 1526/2008‑2) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med pritožnico in družbo Seven Towns Ltd (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146) je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), ki je začela veljati 13. aprila 2009.

3

Vendar se za ta spor glede na čas nastanka dejstev vseeno uporablja Uredba št. 40/94, vsaj kar zadeva določbe, ki niso povsem postopkovne narave.

4

Člen 7 Uredbe št. 40/94, naslovljen „Absolutni razlogi za zavrnitev“, določa:

„1.   Kot znamka se ne registrirajo:

[…]

[…]

5

Člen 74(1) Uredbe št. 40/94 določa:

„V postopku Urad preveri dejstva po uradni dolžnosti; vendar pa je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.“

6

Dejansko stanje spora, kot je navedeno v točkah od 1 do 12 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti tako.

7

Družba Seven Towns je 1. aprila 1996 pri EUIPO vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti za spodaj predstavljeni tridimenzionalni znak:

8

Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 28 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo opisu „tridimenzionalne sestavljanke“.

9

Zadevna znamka je bila 6. aprila 1999 registrirana kot znamka Skupnosti pod številko 162784. Njena veljavnost je bila podaljšana 10. novembra 2006.

10

Družba Simba Toys je 15. novembra 2006 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti te znamke na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe št. 40/94 v povezavi s členom 7(1), od (a) do (c) in (e), te uredbe.

11

Oddelek za izbris pri EUIPO je z odločbo z dne 14. oktobra 2008 navedeno zahtevo v celoti zavrnil.

12

Pritožnica je 23. oktobra 2008 zoper to odločbo vložila pritožbo pri EUIPO v skladu s členi od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009). V utemeljitev pritožbe je zatrjevala kršitev člena 7(1), od (a) do (c) in (e), Uredbe št. 40/94.

13

Odbor za pritožbe je s sporno odločbo potrdil odločbo oddelka za izbris z dne 14. oktobra 2008 in zavrnil pritožbo.

14

Družba Simba Toys je 6. novembra 2009 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe.

15

V utemeljitev tožbe je navedla osem razlogov, ki so se nanašali na kršitev člena 75, prvi stavek, in člena 76(1), prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 ter člena 7(1)(b), člena 7(1)(c), člena 7(1)(e), od (i) do (iii), in člena 7(3) Uredbe št. 40/94.

16

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

17

Družba Simba Toys Sodišču predlaga, naj:

18

Družba Seven Towns in EUIPO Sodišču predlagata, naj:

19

Družba Seven Towns je z dopisom z dne 7. julija 2016 predlagala odreditev ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

20

Ta družba v bistvu trdi, da je generalni pravobranilec v sklepnih predlogih navedel dejanske elemente in podal trditve, o katerih stranke niso razpravljale niti pred Splošnim sodiščem niti pred Sodiščem, zlasti v zvezi z opredelitvijo funkcije zadevnih proizvodov, prepoznavanjem bistvenih značilnosti znaka in presojo funkcionalnosti oblike kocke.

21

Glede tega je treba opozoriti, da lahko Sodišče na podlagi člena 83 Poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri zainteresirane osebe niso razpravljale (glej v tem smislu sodbo z dne 7. aprila 2016, Marchon Germany, C‑315/14, EU:C:2016:211, točka 19).

22

V tej zadevi ne gre za tak primer. Sodišče namreč po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da ima na voljo vse potrebne elemente za sprejetje odločitve in da zadeve ni treba preučiti glede na novo dejstvo, ki bi bilo odločilnega pomena za njegovo odločitev, ali trditev, o kateri se pred njim ni razpravljalo.

23

V teh okoliščinah se predlogu družbe Seven Towns, ki se nanaša na ponovno odprtje ustnega dela postopka, ne ugodi.

24

Družba Simba Toys v utemeljitev pritožbe navaja šest razlogov. Družba Simba Toys v okviru prvega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točkah od 50 do 77 izpodbijane sodbe kršilo člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, v skladu s katerim se kot znamka ne registrirajo znaki, sestavljeni izključno iz oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka.

25

Glede tega družba Simba Toys na prvem mestu trdi, da je Splošno sodišče v točki 72 izpodbijane sodbe uporabo člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 napačno pogojilo s tem, da je mogoče iz predstavitve zadevne znamke vsaj „dovolj gotovo sklepati“ o tehničnem učinku. Takšna „zahteva po natančnem razumevanju“ naj ne bi izhajala niti iz besedila te določbe niti iz sodne prakse, s katero naj bi bila tudi v nasprotju.

26

Splošno sodišče naj bi na drugem mestu pojem „tehnična funkcija“ razlagalo preozko, ker je v točki 60 izpodbijane sodbe ugotovilo, da mrežasta struktura ploskev kocke ne izpolnjuje te funkcije. Splošno sodišče naj bi spregledalo, da navedeni struktura in splošna oblika kocke nista poljubni in da sta torej nujno tehnični.

27

Na tretjem mestu pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 53 izpodbijane sodbe za zavrnitev registracije znaka iz razloga iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 postavilo pogoj, da same bistvene značilnosti zadevne znamke dajejo tehnično funkcijo proizvodu, ki je zaščiten z njo, ne pa, da so posledica te funkcije, napačno uporabilo pravo.

28

Pritožnica na četrtem mestu graja to, da je Splošno sodišče zavrnilo očitek, da ne obstajajo oblike, ki bi bile alternativne predstavitvi navedene znamke in ki bi lahko izpolnjevale isto tehnično funkcijo. Vsekakor naj razpoložljivost alternativnih oblik ne bi izključevala uporabe navedenega člena 7(1)(e)(ii). Kar natančneje zadeva črne črte, ki ploskve kocke delijo na kvadrate, naj bi sicer bilo mogoče proizvesti magično kocko, ki ne bi vsebovala teh elementov, vendar bi taka kocka zaradi ravni podobnosti ostala zaščitena z izpodbijano znamko. V teh okoliščinah naj bi Splošno sodišče kršilo javni interes, na katerem temelji ta določba in v skladu s katerim je treba preprečiti vzpostavitev trajnega monopola nad tehničnimi rešitvami.

29

Na petem mestu naj Splošno sodišče pri presoji tehničnosti bistvenih značilnosti zadevnega proizvoda ne bi upoštevalo, da so že pred vložitvijo zahteve za registracijo zadevne znamke na trgu obstajali proizvodi, zlasti Rubikova kocka, ki jo proizvaja pritožnica, z bistvenimi značilnostmi izpodbijane znamke, med katerimi je sposobnost krožnega gibanja, ki je potrošnikom dobro znana.

30

Družba Simba Toys na šestem mestu Splošnemu sodišču očita, da je v točki 55 izpodbijane sodbe po tem, ko je ugotovilo, da je bila zadevna znamka registrirana za „tridimenzionalne sestavljanke“ na splošno, brez omejitve na tiste, ki imajo sposobnost krožnega gibanja, štelo, da je mogoče registracijo znamke zavrniti samo, če se razlog iz člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 uporabi za vse ali vsaj za veliko število proizvodov, ki so zajeti z njo.

31

Družba Seven Towns in EUIPO menita, da je treba prvi pritožbeni razlog zavreči kot vsaj delno nedopusten, ker se z njim izpodbijajo dejanske ugotovitve.

32

Vsekakor pa bi bilo po mnenju teh strank ta pritožbeni razlog treba zavrniti kot neutemeljen. V bistvu predlagata, naj se potrdi obrazložitev v izpodbijani sodbi, na katero se ta pritožbeni razlog nanaša. Glede tega naj Splošno sodišče sploh ne bi uvajalo novih zahtev, ampak naj bi samo uporabilo obstoječo sodno prakso, v skladu s katero se zlasti zahteva, da se opredeli morebitna tehnična funkcija na podlagi grafične predstavitve zadevne znamke. Družba Seven Towns in EUIPO poleg tega poudarjata, da so z zadevnimi proizvodi zajete tridimenzionalne sestavljanke kot celota, glede katerih magične kocke niso samostojna podkategorija.

33

Družba Simba Toys v okviru prvega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče s tem, da se je v točkah od 56 do 77 izpodbijane sodbe med drugim oprlo na preozko razlago te določbe, kar zadeva funkcionalnost zadevne oblike, napačno uporabilo člen 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94. Zato naj bi Splošno sodišče napačno ugotovilo, da bistvene značilnosti te oblike ne izpolnjujejo tehnične funkcije zadevnega proizvoda.

34

Glede tega sicer drži, da presoja funkcionalnosti bistvenih značilnosti znaka, ker zajema dejanske ugotovitve, kot taka ne more, razen v primeru izkrivljanja, biti predmet nadzora s strani Sodišča v okviru pritožbe (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 74, in z dne 17. marca 2016, Naazneen Investments/UUNT, C‑252/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:178, točka 59), vendar to ne velja za pravna vprašanja, ki se pojavijo pri preizkusu upoštevnosti pravnih meril, ki so bila uporabljena pri tej presoji, in zlasti dejavnikov, ki so bili upoštevani za to (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točki 84 in 85, in z dne 6. marca 2014, Pi-Design in drugi/Yoshida Metal Industry, od C‑337/12 P do C‑340/12 P, neobjavljena, EU:C:2014:129, točka 61).

35

Prvi pritožbeni razlog je zato dopusten, saj se z njim izpodbija način, na katerega je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi za presojo funkcionalne narave zadevnega znaka v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 uporabilo merila in dejavnike, kot izhajajo zlasti iz sodne prakse Sodišča.

36

V zvezi z utemeljenostjo tega pritožbenega razloga je treba najprej opozoriti, da je pravo znamk bistveni element sistema konkurence v Uniji. V tem sistemu mora biti vsakemu podjetju, da bi pritegnilo stranke s kakovostjo svojega blaga ali storitev, omogočeno, da kot znamke registrira znake, ki potrošniku brez možnosti zmede omogočajo razlikovanje tega blaga ali storitev od blaga ali storitev z drugim izvorom (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 38 in navedena sodna praksa).

37

Poleg tega, kot izhaja iz člena 4 Uredbe št. 40/94, znak, ki predstavlja obliko blaga, spada med znake, ki lahko sestavljajo znamko, če, prvič, ga je mogoče grafično predstaviti in, drugič, se z njegovo pomočjo blago in storitve nekega podjetja lahko ločijo od blaga in storitev drugih podjetij (glej v tem smislu sodbi z dne 29. aprila 2004, Henkel/UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, EU:C:2004:258, točki 30 in 31, in z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 39).

38

Iz sodne prakse Sodišča izhaja tudi, da je treba vsakega izmed razlogov za zavrnitev registracije, ki so našteti v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, razlagati glede na splošni interes, na katerem temelji (sodbi z dne 29. aprila 2004, Henkel/UUNT, C‑456/01 P in C‑457/01 P, EU:C:2004:258, točka 45, in z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 43).

39

V tem okviru je Sodišče navedlo, da je cilj člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 preprečiti, da bi pravo znamk pripeljalo do tega, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi nekega proizvoda (sodba z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 43).

40

Poleg tega je treba najprej opozoriti, da pravilna uporaba te določbe pomeni, da se pravilno opredelijo bistvene značilnosti zadevnega tridimenzionalnega znaka (glej v tem smislu sodbi z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 68, in z dne 6. marca 2014, Pi-Design in drugi/Yoshida Metal Industry, od C‑337/12 P do C‑340/12 P, neobjavljena, EU:C:2014:129, točka 46).

41

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče v točki 47 izpodbijane sodbe potrdilo presojo odbora za pritožbe, v skladu s katero sta bistveni značilnosti zadevnega znaka kocka in mrežasta struktura na vsaki od ploskev te kocke. Ta ugotovitev se v okviru te pritožbe ne izpodbija.

42

Dalje, Splošno sodišče je na vprašanje, ali te bistvene značilnosti izpolnjujejo tehnično funkcijo proizvoda, odgovorilo nikalno, tako da je zlasti v točkah od 56 do 61 izpodbijane sodbe zavrnilo trditev pritožnice, da imajo črne črte in splošneje mrežasta struktura na vsaki od ploskev zadevne kocke tehnično funkcijo.

43

Glede tega je Splošno sodišče zavrnilo trditve pritožnice v zvezi s sposobnostjo krožnega gibanja posameznih elementov zadevne kocke, katere izraz naj bi bile te črne črte, tako da je zlasti v točkah 58 in 59 izpodbijane sodbe navedlo, da te trditve temeljijo predvsem na poznavanju sposobnosti krožnega gibanja vertikalnih in horizontalnih slojev Rubikove kocke in da ta sposobnost ne more izhajati iz značilnosti predstavljene oblike, ampak je predvsem posledica notranjega mehanizma kocke, ki ni viden. Zato je po mnenju Splošnega sodišča odbor za pritožbe ravnal pravilno, ker tega nevidnega elementa ni vključil v svojo analizo funkcionalnosti bistvenih značilnosti izpodbijane znamke. V tem okviru je Splošno sodišče ugotovilo, da to, da se iz grafične predstavitve te znamke sklepa o obstoju notranjega mehanizma za krožno gibanje, ni v skladu z zahtevama, da se sklepa karseda objektivno iz zadevne oblike, kot je grafično predstavljena, in da je to sklepanje dovolj gotovo.

44

Splošno sodišče je zato v točki 60 izpodbijane sodbe tako kot odbor za pritožbe ugotovilo, da mrežasta struktura na vsaki od ploskev zadevne kocke ne izpolnjuje nobene tehnične funkcije, saj to, da ta struktura vizualno deli vsako ploskev navedene kocke na devet kvadratov enake velikosti, ne more biti takšna funkcija v smislu upoštevne sodne prakse.

45

Kot pa je navedel generalni pravobranilec zlasti v točki 99 sklepnih predlogov, je bilo pri tem razlogovanju pravo napačno uporabljeno.

46

Za analizo funkcionalnosti znaka v smislu člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, pri čemer se ta člen nanaša le na znake, ki so sestavljeni iz oblike konkretnega proizvoda, je namreč treba bistvene značilnosti oblike presojati glede na tehnično funkcijo zadevnega konkretnega proizvoda (glej v tem smislu sodbo z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT, C‑48/09 P, EU:C:2010:516, točka 72).

47

Ker ni sporno, da je zadevni znak sestavljen iz oblike konkretnega proizvoda, ne pa iz abstraktne oblike, bi moralo torej Splošno sodišče opredeliti tehnično funkcijo zadevnega proizvoda, ki je tridimenzionalna sestavljanka, in jo upoštevati pri presoji funkcionalnosti bistvenih značilnosti tega znaka.

48

Čeprav je bilo pri tej analizi res treba izhajati iz zadevne oblike, kot je grafično predstavljena, kar je Splošno sodišče navedlo v točki 59 izpodbijane sodbe, navedene analize ni bilo mogoče opraviti, ne da bi bili glede na okoliščine primera upoštevani dodatni elementi, ki se nanašajo na funkcijo zadevnega konkretnega proizvoda.

49

Na eni strani namreč iz sodne prakse Sodišča izhaja, da pri preizkusu funkcionalnih značilnosti znaka pristojni organ lahko opravi podroben preizkus, v okviru katerega se poleg grafične predstavitve in morebitnih opisov, predloženih ob vložitvi zahteve za registracijo, upoštevajo elementi, ki so koristni za ustrezno opredelitev bistvenih značilnosti navedenega znaka (glej sodbo z dne 6. marca 2014, Pi-Design in drugi/Yoshida Metal Industry, od C‑337/12 P do C‑340/12 P, neobjavljena, EU:C:2014:129, točka 54).

50

Na drugi strani, kot je navedel generalni pravobranilec v točkah 86 in od 91 do 93 sklepnih predlogov, v vsaki od zadev, v katerih so bile izdane sodbe Sodišča z dne 18. junija 2002, Philips (C‑299/99, EU:C:2002:377), z dne 14. septembra 2010, Lego Juris/UUNT (C‑48/09 P, EU:C:2010:516), in z dne6. marca 2014, Pi‑Design in drugi/Yoshida Metal Industry (od C‑337/12 P do C‑340/12 P, neobjavljena, EU:C:2014:129), pristojni organi zadevne oblike ne bi mogli analizirati zgolj na podlagi njene grafične predstavitve, ne da bi uporabili dodatne informacije v zvezi s konkretnim proizvodom.

51

Zato je Splošno sodišče merila za presojo člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94 razlagalo preozko, ker je zlasti v točkah od 57 do 59 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je bilo treba pri preizkusu funkcionalnosti bistvenih značilnosti zadevnega znaka, zlasti mrežaste strukture na vsaki od ploskev kocke, izhajati iz zadevne oblike, kot je grafično predstavljena, ne da bi bilo treba upoštevati dodatne elemente, ki jih objektivni opazovalec ne bi mogel „natančno razumeti“ na podlagi grafične predstavitve izpodbijane znamke, kot je sposobnost krožnega gibanja posameznih elementov tridimenzionalne sestavljanke vrste Rubikova kocka.

52

Poleg tega okoliščina, navedena v točki 55 izpodbijane sodbe, da je bila izpodbijana znamka registrirana za „tridimenzionalne sestavljanke“ na splošno, namreč brez omejitve na tiste, ki imajo sposobnost krožnega premikanja, in da imetnik te znamke zahtevi za registracijo ni priložil opisa, v katerem bi bilo natančno opredeljeno, da ima zadevna oblika tako sposobnost, ne more pomeniti ovire za to, da se za preizkus funkcionalnosti bistvenih značilnosti zadevnega znaka upošteva takšna tehnična funkcija konkretnega proizvoda, ki je predstavljen s tem znakom, ker bi bilo drugače imetniku navedene znamke omogočeno, da varstvo, ki je podeljeno z njeno registracijo, razširi na vse vrste sestavljank podobne oblike, torej na vse tridimenzionalne sestavljanke, katerih elementi predstavljajo obliko kocke, ne glede na njihov način delovanja.

53

Ta zadnja možnost pa bi bila v nasprotju s ciljem člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94, ki je, kot je opozorjeno v točki 39 te sodbe, preprečiti, da bi bil nekemu podjetju podeljen monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi proizvoda.

54

Glede na vse te preudarke je treba prvi pritožbeni razlog sprejeti in zato izpodbijano sodbo razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti druge trditve v okviru tega pritožbenega razloga ali druge razloge v navedeni pritožbi.

55

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče, če odločbo Splošnega sodišča razveljavi, samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

56

V obravnavani zadevi ima Sodišče na voljo potrebne elemente za sprejetje dokončne odločitve glede drugega tožbenega razloga, ki je bil podan na prvi stopnji in ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94.

57

Iz točk od 42 do 53 te sodbe namreč izhaja, da je ta tožbeni razlog utemeljen.

58

Zato je treba sporno odločbo razveljaviti zaradi kršitve člena 7(1)(e)(ii) Uredbe št. 40/94.

59

V skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča o stroških, če je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči v sporu, odloči Sodišče.

60

V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

61

Ker je pritožnica predlagala, naj se EUIPO in družbi Seven Towns naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi nista uspela, se jima naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji v zadevi T‑450/09 in pritožbenega postopka.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: