Zadeva C‑5/15

AK

proti

Achmea Schadeverzekeringen NV

in

Stichting Achmea Rechtsbijstand

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Gerechtshof Amsterdam)

„Predhodno odločanje – Zavarovanje stroškov postopka – Direktiva 87/344/EGS – Člen 4(1) – Zavarovalčeva prosta izbira odvetnika – Sodni ali upravni postopek – Pojem – Ugovor zoper zavrnitev odobritve zdravljenja“

Povzetek – Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 7. aprila 2016

Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Zavarovanje stroškov postopka – Direktiva 87/344 – Pravica zavarovalca, da prosto izbere svojega zakonitega zastopnika – Upravni postopek – Pojem – Faza ugovora pri javnem organu, v kateri ta organ izda odločbo, zoper katero se lahko vložijo pravna sredstva pred sodišči – Vključitev

(Direktiva Sveta 87/344, člen 4(1)(a))

Člen 4(1)(a) Direktive 87/344 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka je treba razlagati tako, da pojem upravni postopek iz te določbe zajema fazo ugovora pri javnem organu, v kateri ta organ izda odločbo, ki se lahko izpodbija pred sodiščem.

Po eni strani bi razlaga navedenega pojma, s katero se obseg tega pojma omejuje le na sodne postopke s področja upravnega prava, in sicer postopke, ki potekajo pred sodiščem v ožjem pomenu besede ter katerih namen je preveriti zakonitost izpodbijane odločbe in dokončno določiti pravni položaj zainteresirane osebe, namreč izrazu „upravni postopek“, ki ga je zakonodajalec Evropske unije uporabil izrecno, odvzela smisel.

Po drugi strani je namen Direktive 87/344, zlasti njenega člena 4, ki se nanaša na pravico do proste izbire odvetnika ali zastopnika, zagotovitev širokega varstva interesov zavarovanca. Splošnost in kogentnost, ki se priznavata pravici izbire odvetnika ali zastopnika, nasprotujeta ozki razlagi člena 4(1)(a) te direktive.

Če na pravice zavarovanca vplivata tako prvotna odločitev navedenega organa kot odločitev o ugovoru, če pride v tej fazi upravnega postopka do preučitve dejstev, ta preučitev pa je podlaga za odločanje v poznejšem upravnem sporu, zavarovanec potrebuje pravno varstvo med postopkom, ki je temeljni pogoj za vložitev pravnega sredstva pri upravnem sodišču.

Poleg tega taka široka razlaga pravice do proste izbire odvetnika ali zastopnika ne bi povzročila preoblikovanja vseh zavarovanj stroškov postopka v zavarovanje na podlagi načela kritja stroškov v smislu člena 3(2)(c) Direktive 87/344, saj ukrepi iz člena 3(2)(a)in (b) ohranijo področje uporabe, tudi če iz člena 4(1)(a) te direktive izhaja samostojna pravica zavarovanca iz pogodbe o zavarovanju stroškov postopka, da prosto izbire zastopnika.

Nazadnje, kar zadeva vprašanje morebitnih finančnih posledic za sistem zavarovanja stroškov postopka, je treba ugotoviti, da se zaradi njih člena 4(1)(a) Direktive 87/344 ne sme razlagati ozko. Namen te direktive namreč ni popolna uskladitev pravil, ki veljajo za pogodbe o zavarovanju stroškov postopka, države članice pa v trenutnem stanju prava Unije še lahko prosto določajo ureditev, ki velja za navedene pogodbe, če načelom, ki so določena v tej direktivi, ni odvzeto bistvo. Zavarovančevo uresničevanje pravice do proste izbire zastopnika ne izključuje, da v nekaterih primerih lahko pride do omejitve stroškov, ki jih nosijo zavarovatelji.

(Glej točke 18, od 21 do 26 in izrek.)