|
20.2.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/13 |
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Østre Landsret – Danska) – TDC A/S/Teleklagenævnet, Erhvervs- og Vækstministeriet
(Zadeva C-327/15) (1)
((Predhodno odločanje - Elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Direktiva 2002/22/ES - Univerzalna storitev - Člena 12 in 13 - Izračun stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve - Člen 32 - Nadomestilo stroškov, vezanih na dodatne obvezne storitve - Neposredni učinek - Člen 107(1) in člen 108(3) PDEU - Varnostne storitve in storitve v nujnih primerih na morju na Danskem in Grenlandiji - Nacionalna ureditev - Vložitev zahtevka za nadomestilo stroškov, vezanih na dodatne obvezne storitve - Rok treh mesecev - Načeli enakovrednosti in učinkovitosti))
(2017/C 053/15)
Jezik postopka: danščina
Predložitveno sodišče
Østre Landsret
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: TDC A/S
Tožena stranka: Teleklagenævnet, Erhvervs- og Vækstministeriet
Izrek
|
1. |
Določbe Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) in zlasti člen 32 te direktive je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa mehanizem nadomestil za zagotavljanje dodatnih obveznih storitev, v skladu s katerim podjetje ni upravičeno do nadomestila države članice za neto stroške opravljanja dodatne obvezne storitve, če dobiček, ki ga to podjetje ustvari iz naslova drugih storitev, ki spadajo v njegovo obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, presega izgubo, vezano na opravljanje dodatne obvezne storitve. |
|
2. |
Direktivo 2002/22 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je podjetje, določeno za zagotavljanje dodatnih obveznih storitev, upravičeno do nadomestila države članice za neto stroške opravljanja teh storitev, le če ta strošek za to podjetje pomeni neupravičeno breme. |
|
3. |
Direktivo 2002/22 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero je neto strošek, ki ga ima podjetje, določeno za izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, razlika med vsemi prihodki in vsemi stroški, vezanimi na zagotavljanje zadevne storitve, vključno s prihodki in stroški, ki bi podjetju nastali, tudi če ne bi bilo operater univerzalne storitve. |
|
4. |
V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, to, da podjetje, ki je odgovorno za zagotavljanje dodatne obvezne storitve v smislu člena 32 Direktive 2002/22, te storitve ne opravlja le na danskem ozemlju, temveč tudi na grenlandskem, ne vpliva na razlago določb te direktive. |
|
5. |
Člen 32 Direktive 2002/22 je treba razlagati tako, da ima neposredni učinek, ker državam članicam prepoveduje, da bi podjetju, ki je odgovorno za zagotavljanje dodatne obvezne storitve, naložile kritje dela ali vseh stroškov, vezanih na to opravljanje. |
|
6. |
Načela lojalnega sodelovanja, enakovrednosti in učinkovitosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katero se od subjekta, ki je odgovoren za zagotavljanje univerzalne storitve, zahteva, da zahtevke za nadomestilo izgube za preteklo poslovno leto vloži v treh mesecih od izteka roka, ki zanj velja za predložitev letnega poročila pristojnemu nacionalnemu organu, če ta rok ni manj ugoden od tistega, ki je določen za podoben zahtevek v nacionalnem pravu in da ni tak, da bi praktično onemogočil ali pretirano otežil izvrševanje pravic, ki jih podjetjem daje Direktiva 2002/22, kar mora preveriti predložitveno sodišče. |