1

Ta zadeva spada v okvir omejevalnih ukrepov proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini.

2

Serhiy Vitaliyovych Kurchenko, tožeča stranka, je ukrajinski poslovnež.

3

Svet Evropske unije je 5. marca 2014 na podlagi člena 29 PEU sprejel Sklep 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 26). Svet je istega dne na podlagi člena 215(2) PDEU sprejel Uredbo (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 1).

4

S Sklepom 2014/119 in Uredbo št. 208/2014 je bilo ime tožeče stranke dodano na seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo ti omejevalni ukrepi, informacije za ugotavljanje istovetnosti pa so vsebovale navedbo „poslovnež“ in to obrazložitev:

„Oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.“

5

Sklep 2014/119 in Uredba št. 208/2014 sta bila nato spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/143 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 24, str. 16) in z Uredbo Sveta (EU) 2015/138 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 24, str. 1). S tema aktoma je Svet za obdobje po 1. februarju 2015 pojasnil merila, ki določajo, katerim osebam se zamrznejo sredstva.

6

Sklep 2014/119 in Uredba št. 208/2014 sta bila prav tako spremenjena s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/364 z dne 5. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 62, str. 25) in z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/357 z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 (UL 2015, L 62, str. 1). S tema aktoma je bila tožeča stranka obdržana na seznamu oseb, subjektov in organov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi, ki so bili v zvezi z zadevno osebo podaljšani do 6. marca 2016, in sicer s to novo obrazložitvijo:

„Oseba, zoper katero ukrajinski organi vodijo kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja.“

7

Tožeča stranka je 15. maja 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. Svet je 12. avgusta 2014 vložil odgovor na tožbo.

8

Evropska komisija je z aktom, ki ga je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo 16. septembra 2014, vložila predlog za intervencijo v obravnavanem postopku v podporo predlogom Sveta. Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 17. novembra 2014 dovolil to intervencijo. Komisija se je z aktom, ki ga je 18. decembra 2014 vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, odpovedala vložitvi intervencijske vloge.

9

Ukrajina je z aktom, ki ga je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo 30. septembra 2014, vložila predlog za intervencijo v obravnavanem postopku v podporo predlogom Sveta. Predsednik devetega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 17. novembra 2014 dovolil intervencijo Ukrajine. Vendar pa je ta v dopisu, ki ga je vložila v sodnemu tajništvu Splošnega sodišča 24. decembra 2014, slednje obvestila, da od intervencije odstopa. Zato je predsednik devetega senata Splošnega sodišča s sklepom z dne 11. marca 2015 odredil izbris Ukrajine kot intervenientke.

10

V sodnem tajništvu Splošnega sodišča je bila 25. septembra 2014 vložena replika, 11. novembra 2014 pa duplika.

11

Tožeča stranka je z aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 15. maja 2015, vložila vlogo za prilagoditev predlogov tako, da vključujejo še predlog za razglasitev ničnosti Sklepa 2015/364 in Uredbe 2015/357 v delu, v katerem se nanašata nanjo, podredno pa še predlog, naj se za neupoštevna zanjo razglasita člen 1(1) Sklepa 2014/119, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/143, in člen 3(1) Uredbe št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2015/138.

12

Svet je z aktom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 5. oktobra 2015, predložil stališče v zvezi z vlogo za prilagoditev.

13

Tožeča stranka je 15. maja 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila še tožbo s predlogi, enakimi predlogi iz vloge za prilagoditev predlogov, vložene v obravnavani zadevi, kakor so navedeni zgoraj v točki 11. Ta tožba, evidentirana pod opravilno številko T‑248/15, je bila s sklepom devetega senata Splošnega sodišča z dne 11. septembra 2015 razglašena za nedopustno zaradi litispendence v zvezi z obravnavano zadevo.

14

Splošno sodišče je na predlog devetega senata na podlagi člena 28 svojega poslovnika odločilo, da zadevo predodeli razširjenemu senatu.

15

Splošno sodišče (deveti razširjeni senat) je na predlog sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka.

16

Zastopniki tožeče stranke so Splošno sodišče z dopisom z dne 25. aprila 2016 obvestili, da so svojo stranko prenehali zastopati, saj od nje niso prejeli sredstev, ki bi jim omogočila nadaljnje zastopanje, in poleg tega od nje niso dobili več nobenega navodila.

17

Splošno sodišče je z dopisom z dne 10. maja 2016, naslovljenim na zastopnike tožeče stranke, te obvestilo, da bodo, dokler tožeča stranka ne bo imenovala novega zastopnika, ostali kontaktni naslov za Splošno sodišče. Hkrati jih je pozvalo, naj tožečo stranko obvestijo, da mora novega zastopnika imenovati pred 27. majem 2016, sicer bo Splošno sodišče na podlagi člena 131(2) Poslovnika po uradni dolžnosti ugotovilo, da je treba postopek ustaviti.

18

Zastopniki tožeče stranke so z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. maja 2016, potrdili, da so tožečo stranko obvestili o tem, da mora imenovati nove zastopnike. Vendar so navedli, da od nje niso dobili nobenega odgovora. Poleg tega tožeča stranka v predpisanem roku ni navezala stika s Splošnim sodiščem na noben drug način.

19

Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 89 Poslovnika, strankam postavilo vprašanje, da bi se te pisno izrekle o možnosti, da Splošno sodišče na podlagi člena 131(2) navedenega poslovnika po uradni dolžnosti z obrazloženim sklepom ugotovi, da je treba postopek ustaviti.

20

Stranke so te zahteve izpolnile v predpisanem roku. Komisija in Svet sta v dopisih z dne 9. oziroma 22. junija 2016 navedla, da ne nasprotujeta temu, da Splošno sodišče po uradni dolžnosti ugotovi, da je treba postopek ustaviti. Zastopniki tožeče stranke so v dopisu, vloženem v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. junija 2016, še enkrat navedli, da ne prejemajo več navodil tožeče stranke, zato ne morejo predložiti stališča v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča.

21

Člen 131(2) Poslovnika določa, da lahko Splošno sodišče, če se tožeča stranka na njegove pozive ne odziva več, po opredelitvi strank po uradni dolžnosti z obrazloženim sklepom ugotovi, da je treba postopek ustaviti.

22

V obravnavani zadevi je iz točk od 16 do 20 razvidno, da je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne daje več navodil zastopnikom, zato so se ti odločili, da jo prenehajo zastopati, in da prav tako ni izpolnila zahteve Splošnega sodišča iz dopisa z dne 10. maja 2016, naj imenuje novega odvetnika. Poleg tega ni odgovorila niti na zgoraj v točki 19 navedeno vprašanje Splošnega sodišča, postavljeno v okviru ukrepa procesnega vodstva.

23

Zato je treba glede na nedelovanje tožeče stranke v skladu s členom 131(2) Poslovnika po uradni dolžnosti ugotoviti, da je treba postopek ustaviti.

24

V skladu s členom 137 Poslovnika Splošno sodišče v primeru ustavitve postopka o stroških odloči po svoji presoji.

25

V obravnavani zadevi je treba glede na okoliščine obravnavane zadeve odločiti, da tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Svet.

26

Nazadnje, v skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške. Komisija torej nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti razširjeni senat)

sklenilo: