2.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/42

Tožba, vložena 4. decembra 2014 – Hassan/Svet

(Zadeva T-790/14)

(2015/C 034/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Samir Hassan (Damask, Sirija) (zastopnik: L. Pettiti, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—

naj na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razglasi za nične:

—

izvedbeni sklep Sveta 2014/678/SZVP z dne 26. septembra 2014 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, v delu, v katerem Samirja Hassana dodaja na seznam iz priloge k navedenemu sklepu Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji;

—

izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1013/2014 z dne 26. septembra 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji v delu, v katerem Samirja Hassana dodaja na seznam iz Priloge II Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji;

—

naj razsodi, da bodo učinki ničnih aktov dokončni;

—

naj na podlagi členov 268 in 340 PDEU povrne škodo, povzročeno S. Hassanu s sprejetjem zgoraj navedenih omejevalnih ukrepov zoper njega in v ta namen:

—

prizna nepogodbeno odgovornost Sveta Evropske unije za nastalo in prihodnjo premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo;

—

S. Hassanu dodeli 2 50  000 EUR mesečno, od 1. septembra 2011 do povračila nastale premoženjske škode;

—

S. Hassanu dodeli simbolični znesek enega (1) EUR zaradi nastale nepremoženjske škode;

—

Svetu Evropske unije naloži odpravo prihodnje premoženjske škode;

—

naj vsekakor Svetu Evropske unije naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi razlog: očitna napaka Sveta pri presoji dejstev in napačna uporaba prava ki izhaja iz tega, saj naj bi Svet ponovno napisal imel tožeče stranke na seznam oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi na podlagi razlogov, ki pravno niso dovolj podprti.

2.

Drugi razlog: kršitev lastninske pravice in načela sorazmernosti.

3.

Tretji razlog: kršitev domneve nedolžnosti tožeče stranke.

4.

Četrti razlog: odprava škode, ki je tožeči stranki nastala zaradi nezakonitih ukrepov, ki jih je zoper njo sprejel Svet.