11.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/37

Tožba, vložena 30. maja 2014 – Pšonka proti Svetu

(Zadeva T-380/14)

2014/C 261/62

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Artem Viktorovič Pšonka (Moskva, Rusija) (zastopnika: C. Constantina in J.-M. Reymond, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

na podlagi člena 263 Pogodbe od delovanju Evropske unije (PDEU) Sklep Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014 in Uredbo Sveta št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko, in, natančneje, odredi:

—

umik imena tožeče stranke iz Priloge I k Uredbi Sveta št. 208/2014 z dne 5. marca 2014;

—

umik imena tožeče stranke iz Priloge I k Sklepu Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014;

—

na podlagi člena 263 PDEU Sklep Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014 in Uredbo Sveta št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 razglasi za nična v delu, v katerem nista v skladu s skupnim predlogom;

—

Svetu naloži plačilo stroškov te sodbe in tožeči stranki zagotovi povrnitev stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: nepristojnost Sveta in kršitev pristojnosti sodišča, ker:

—

je bil s sprejetjem izpodbijane uredbe kršen postopek, določen v členu 215(2) PDEU, saj je uredba razširila področje omejevalnih ukrepov glede na skupni predlog Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije, na katerem je temeljila;

—

uvrstitev tožeče stranke na seznam pomeni osramotitev posameznika, proti kateremu ni bil voden ustrezen postopek in ki ga ni obsodilo pristojno sodišče.

2.

Drugi tožbeni razlog: očitne kršitve pri presoji dejanskega stanja. Tožeča stranka trdi, da zoper njo ni bila začeta nobena preiskava v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in/ali nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine pred ali ob sprejetju izpodbijanih ukrepov. Dalje, tožeča stranka trdi, da domnevna preiskava – tudi če bi obstajala – ne bi imela kakršnekoli dejanske ali pravne podlage in bi bila izključno politična. Nazadnje, tožeča stranka trdi, da razlogi, ki jih je Svet navedel za uvrstitev tožeče stranke na seznam, ne izpolnjujejo pogojev, določenih za sporne ukrepe, in niso podprti z nobenimi dokazi.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitve temeljnih pravic tožeče stranke. Tožeča stranka trdi, da:

—

ji Svet ni predložil posamičnih in specifičnih dejanskih in pravnih razlogov, s čimer je kršil člen 296 PDEU;

—

ji ni bila zagotovljena pravica do predložitve stališč Svetu;

—

naložitev izpodbijanih ukrepov pomeni, da je odgovorna za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev brez kakršnekoli sodbe ali dokaza, s čimer ji je kršena pravica, da se jo šteje za nedolžno, dokler se ne dokaže, da je kriva;

—

ni bila obveščena o kakršnemkoli dokazu, ki jo bremeni, zato takega dokaza ne more izpodbijati pred Sodiščem, s čimer ji je kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva;

—

ji je odvzeta lastninska pravica;

—

so sporni ukrepi glede na okoliščine zadeve in razpoložljive dokaze nesorazmerni; in

—

način na katerega je opisana v izpodbijani odločbi resno škodi njenemu ugledu.