14.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 223/41

Tožba, vložena 2. maja 2014 – H–O–T Servicecenter Nürnberg in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-289/14)

2014/C 223/44

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: H-O-T Servicecenter Nürnberg GmbH (Nürnberg, Nemčija), H-O-T Servicecenter Schmölln GmbH & Co. KG (Schmölln), H-O-T Servicecenter Allgäu GmbH & Co. KG (Memmingerberg), EB Härtetechnik GmbH & Co. KG (Nürnberg) (zastopniki: A. Reuter, C. Arhold, N. Wimmer, F.-A. Wesche, K. Kindereit, R. Busch, A. Hohler in T. Woltering, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

sklep tožene stranke z dne 18. decembra 2013 o začetku formalnega postopka preiskave v zadevi Državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike (UL z dne 7. februarja 2014, C 37, str. 73) razglasi za ničnega;

—

ta postopek in postopek o tožbi, ki jo je Nemčija vložila pri Splošnem sodišču za razglasitev ničnosti spornega sklepa (prispetje tožbe 21. marca 2014), združi;

podredno: pridruži spis navedenega postopka o tožbi Nemčije;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo deset tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: neobstoj prednosti

—

Tožeče stranke trdijo, da v zakonu o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG) predvidena posebna shema kompenzacijskih nadomestil ne pomeni prednosti za energetsko intenzivne uporabnike v težki industriji in industriji premazov na splošno ter zlasti ne za tožeče stranke.

2.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj selektivne prednosti

—

Tožeče stranke poleg tega trdijo, da pa v posebni shemi kompenzacijskih nadomestil za tožeče stranke sploh ni selektivne prednosti v smislu člena 107(1) PDEU.

3.

Tretji tožbeni razlog: neobstoj državnih sredstev

—

Poleg tega tožeče stranke trdijo, da posebna shema kompenzacijskih nadomestil ne pomeni „pomoč[i], ki jo dodeli država članica, ali kakršn[e] koli vrst[e] pomoči iz državnih sredstev“ v smislu člena 107(1) PDEU.

4.

Četrti tožbeni razlog: neizkrivljanje konkurence

—

Tožeče stranke trdijo, da se s posebno shemo kompenzacijskih nadomestil ne izkrivlja konkurenca v Evropski uniji.

5.

Peti tožbeni razlog: neoviranje trgovine med državami članicami

—

Tožeče stranke tudi navajajo, da se s posebno shemo kompenzacijskih nadomestil ne ovira trgovina med državami članicami.

6.

Šesti tožbeni razlog: Odprava ali znatno omejevanje posebne sheme kompenzacijskih nadomestil bi kršilo temeljne pravice tožečih strank.

—

Tožeče stranke trdijo, da bi se z uvrstitvijo posebne sheme kompenzacijskih nadomestil kot pomoči ali z znatno omejitvijo posebne sheme kompenzacijskih nadomestil ne le prekoračile meje člena 107 PDEU, ki jih jasno označilo Sodišče Evropske unije, temveč bi bila kršena tudi temeljna zahteva po materialni pravičnosti pri obremenitvi. Odprava ali znatna omejitev posebne sheme kompenzacijskih nadomestil bi torej kršila tudi temeljne pravice tožečih strank, zlasti tudi pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

7.

Sedmi tožbeni razlog: Odločba Komisije z dne 22. maja 2002 pokriva posebno shemo kompenzacijskih nadomestil.

—

Dalje, tožeče stranke trdijo, da je Komisija z odločbo z dne 22. maja 2002 izrecno ugotovila, da zakon EEG in njegove „sheme kompenzacijskih nadomestil“ ne izpolnjujejo dejanskega stana pomoči (1). Ta odločba pokriva tudi posebno shemo kompenzacijskih nadomestil.

8.

Osmi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji in nezadostno predhodno preverjanje

—

Tožeče stranke poleg tega navajajo, da Komisija ni zadostno preverila in zato tudi ni ugotovila, da so izjeme za energetsko intenzivne uporabnike glede na njihov cilj in naravo ter glede na sistematiko zakona EEG upravičene in torej niso pomenile selektivne prednosti.

9.

Deveti tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave

—

Tožeče stranke poleg tega grajajo, da bi jim Komisija morala pred izdajo sklepa s tovrstnimi obteževalnimi pravnimi učinki vsekakor dati možnost, da se izjavijo.

10.

Deseti tožbeni razlog: nezadostna obrazložitev

—

Tožeče stranke nazadnje trdijo, da je sklep o začetku postopka na bistvenih mestih pomanjkljivo obrazložen.

(1)  Dopis Komisije z dne 22. maja 2002, C(2002) 1887 final/državna pomoč NN 27/2000-Nemčija.