SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA

(pritožbeni senat)

z dne 27. januarja 2016

DF

proti

Evropski komisiji

„Pritožba — Javni uslužbenci — Uradniki — Osebni prejemki — Napotitev v interesu službe — Izselitveni dodatek — Pogoj iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom — Povračilo neupravičeno izplačanih zneskov“

Predmet:

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 1. oktobra 2014, DF/Komisija (F‑91/13, ZOdl. JU, EU:F:2014:228), s katero se predlaga delna razveljavitev te sodbe.

Odločitev:

Pritožba se zavrne. DF nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasila Evropska komisija.

Povzetek

  1. Uradniki — Povračilo neupravičeno izplačanih zneskov — Pogoji — Očitna nepravilnost pri izplačilu — Merila

    (Kadrovski predpisi, člen 85)

  2. Uradniki — Osebni prejemki — Izselitveni dodatek — Pogoji za dodelitev — Neobstoj običajnega prebivališča ali glavne poklicne dejavnosti v kraju razporeditve pred nastopom dela

    (Kadrovski predpisi, Priloga VII, člen 4(1)(b))

  3. Pritožbe uradnikov — Zahteva v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov — Predložitev upravi, ki ni pogojena z obstojem pravne podlage za zadevno odločitev

    (Kadrovski predpisi, člen 90(1))

  4. Pravo Evropske unije — Načela — Pravna varnost — Predpisi Unije — Zahteve v zvezi z jasnostjo in natančnostjo

  5. Uradniki — Povračilo neupravičeno izplačanih zneskov — Posledice za tretje osebe, ki so morda prejemale nepravilna plačila — Vprašanje, ki ga ureja zasebno pravo

    (Kadrovski predpisi, člen 85)

  6. Privilegiji in imunitete Evropske unije — Uradniki in uslužbenci Unije — Podrejenost pravnih razmerij iz zasebnosti nacionalnemu pravu

    (Kadrovski predpisi, člen 23, prvi odstavek)

  1.  Kar zadeva pogoje za povračilo neupravičeno izplačanih zneskov, je pri preučitvi vprašanja, ali je nepravilnost plačila v smislu člena 85, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov tako očitna, da bi uradnik zanjo moral vedeti, treba upoštevati dva elementa, in sicer, prvič, jasnost določb, ki se uporabljajo, ter, drugič, naziv in izkušnje uradnika.

    V zvezi s tem izraz „tako očitna“ ne pomeni, da prejemniku neupravičenih plačil ni treba o tem razmišljati ali tega preverjati, ampak pomeni, da je te zneske treba vrniti takoj, ko gre za napako, ki je običajno skrben uradnik, ki mora poznati pravila, ki urejajo njegovo plačo, ne spregleda.

    Dejavniki, ki jih sodišče Unije v zvezi s tem upošteva, da bi ocenilo zmožnost zadevnega uradnika, da opravi potrebna preverjanja, se nanašajo na raven odgovornosti uradnika, njegov razred in staž, stopnjo jasnosti določb iz Kadrovskih predpisov, ki določajo pogoje za dodelitev zadevnega dodatka, in pomen sprememb v njegovem osebnem ali družinskem položaju, kadar je izplačilo spornega zneska povezano s presojo, ki jo o takem položaju opravi uprava.

    Poleg tega ni treba, da je zadevni uradnik, ki deluje s potrebno skrbnostjo, zmožen natančno ugotoviti obseg napake, ki jo je storila uprava. Glede tega zadostuje, da je zavezan k temu, da upravo o tem ustrezno seznani, če dvomi v utemeljenost spornega plačila, da slednja izvede potrebna preverjanja.

    (Glej točke od 25 do 28.)

    Napotitev na:

    Splošno sodišče: sodbi z dne 29. septembra 2005, Thommes/Komisija,T‑195/03, ZOdl. JU, EU:T:2005:344, točki 123 in 124 ter navedena sodna praksa, in z dne 16. maja 2007, F/Komisija,T‑324/04, ZOdl. JU, EU:T:2007:140, točka 145 in navedena sodna praksa.

  2.  Besedilo člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom običajno skrbnemu uradniku omogoča, da razume njegov obseg in ugotovi, da se desetletno obdobje iz te določbe konča pred začetkom dela v instituciji, ki ga zaposluje, še posebej ker sodišče Unije to določbo že dlje razlaga usklajeno in enotno.

    Ta določba je vsekakor jasna in natančna, iz nje pa je zlahka mogoče sklepati, da je zadevno desetletno referenčno obdobje namenjeno zgolj temu, da se določi, pod katerimi pogoji je uradniku, ki je državljan države, na ozemlju katere je kraj razporeditve, ob začetku službovanja mogoče dodeliti izselitveni dodatek.

    Ni namreč mogoče šteti, da se z dejstvom, da člen 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom ne ureja posebnega položaja, kot je pravica uradnika do izselitvenega dodatka v primeru napotitve v državo, katere državljan je, krši načelo pravne varnosti, ker ta določba na splošno in abstraktno določa merila, na podlagi katerih je ta dodatek mogoče dodeliti v posameznem posebnem položaju.

    (Glej točke 30, 47 in 48.)

    Napotitev na:

    Sodišče: sklep z dne 14. julija 2005, Gouvras/Komisija,C‑420/04 P, ZOdl., EU:C:2005:482, točki 57 in 60;

    Splošno sodišče: sodba z dne 28. septembra 1993, Magdalena Fernández/Komisija,T‑90/92, Recueil, EU:T:1993:78, točka 32.

  3.  Člen 90(1) Kadrovskih predpisov brez omejitve določa, da lahko vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejetje odločitve, ki se nanaša nanjo. Izvrševanje te pravice ni pogojeno niti z obstojem pravne podlage, ki bi upravi omogočila sprejetje zahtevane odločitve, niti ga ne ovira okoliščina, da uprava nima polja proste presoje za njeno sprejetje.

    (Glej točko 41.)

    Napotitev na:

    Sodišče: sodba z dne 16. oktobra 1980, Hochstrass/Sodišče,147/79, Recueil, EU:C:1980:238, točke od 2 do 4.

  4.  Načelo pravne varnosti, ki je temeljno načelo prava Unije, zahteva zlasti to, da so predpisi jasni in natančni, da se lahko posamezniki nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter ukrepajo v skladu z njimi.

    (Glej točko 45.)

    Napotitev na:

    Sodišče: sodba z dne 14. aprila 2005, Belgija/Komisija,C‑110/03, ZOdl., EU:C:2005:223, točka 30 in navedena sodna praksa.

  5.  Če so pogoji za povračilo neupravičeno izplačanih zneskov iz člena 85, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov izpolnjeni, mora institucija delodajalka izterjati zneske, neupravičeno prejete od Unije, pri čemer navedena določba v zvezi s tem ne določa nobenih izjem.

    Poleg tega iz besedila člena 85 Kadrovskih predpisov jasno izhaja, da se ta nanaša zgolj na finančno razmerje med uradnikom, ki je prejel nepravilna plačila, in institucijo, v kateri je zaposlen. V tej določbi se ne upoštevajo morebitne posledice povračila za uradnika, kar zadeva druge osebe, ki so morda neposredno ali posredno prejemale nepravilna plačila, ki se vrnejo instituciji delodajalki, saj ureja ta vprašanja zasebno pravo.

    (Glej točki 53 in 54.)

  6.  Plačilo preživnine določajo zasebna pravna razmerja med nekdanjimi zakonci. Za uradnike Unije – kot tudi vse za druge posameznike – se v zvezi s to vrsto razmerij, zlasti kar zadeva spoštovanje njihovih zasebnih obveznosti, v skladu s členom 23, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov v celoti uporablja veljavno nacionalno pravo.

    (Glej točko 55.)

    Napotitev na:

    Splošno sodišče: sodba z dne 17. maja 2006, Kallianos/Komisija,T‑93/04, ZOdl. JU, EU:T:2006:130, točka 49.