Zadeva T‑341/14

Sergiy Klyuyev

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika — Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini — Zamrznitev sredstev — Seznam oseb, subjektov in organov, za katere se uporabi zamrznitev sredstev in gospodarskih virov — Vključitev imena tožeče stranke — Dokaz o utemeljenosti vpisa na seznam“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 28. januarja 2016

1. Ničnostna tožba — Pravni interes — Interes, ki se presoja na dan vložitve tožbe — Tožba zoper akt, s katerim so uvedeni omejevalni ukrepi proti tožeči stranki — Razveljavitev izpodbijanega akta med postopkom — Ustavitev postopka — Nedopustnost — Ohranitev interesa tožeče stranke, da se prizna nezakonitost izpodbijanega akta

   (člen 263 PDEU; Sklep Sveta 2014/119/SZVP, kakor je bil spremenjen s sklepoma Sveta 2015/364/SZVP in 2015/876/SZVP; Uredba Sveta št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z uredbama št. 2015/357 in št. 2015/869)

2. Evropska unija — Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij — Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Ukrajini — Obseg nadzora — Dokaz o utemeljenosti ukrepa — Obveznost pristojnega organa Unije, da v primeru izpodbijanja dokaže utemeljenost razlogov, sprejetih v zvezi z zadevnimi osebami ali subjekti

   (Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Sklep Sveta 2014/119/SZVP; Uredba Sveta št. 208/2014)

3. Sodni postopek — Sklep ali uredba, s katero je med postopkom nadomeščen izpodbijani akt — Nov element — Razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov — Zahteva — Povzetek prilagojenih razlogov in trditev — Neobstoj — Nedopustnost

   Poslovnik Splošnega sodišča, člen 86(3); Sklep Sveta 2014/119/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/876/SZVP; Uredba Sveta št. 208/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 2015/869)

1.  V okviru ničnostne tožbe mora pravni interes tožeče stranke obstati do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi, to pa temelji na predpostavki, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi izida tožbe korist.

   Glede predloga za razglasitev ničnosti aktov Sveta, s katerimi je ime tožeče stranke vpisano na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, sprejeti zaradi razmer v Ukrajini, okoliščina, da ta akta ne veljata več ob razglasitvi sodne odločbe, ker sta bila v delu, v katerem sta se nanašala na tožečo stranko, spremenjena, ne more biti enakovredna morebitni razglasitvi ničnosti prvotno sprejetih aktov s strani Splošnega sodišča, saj ta sprememba ne pomeni priznanja nezakonitosti zadevnih aktov. Tožeča stranka zato ohrani pravni interes, ker lahko na priznanju nezakonitosti teh aktov temelji poznejša tožba za povrnitev škode, ki je zaradi teh aktov nastala med njuno uporabo.

   (Glej točke 27 in od 31 do 33.)

2.  Čeprav ima Svet široko polje proste presoje glede splošnih meril, ki naj se upoštevajo za namene sprejetja omejevalnih ukrepov, učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zahteva, da se sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji sklep o vpisu ali ohranitvi imena določene osebe na seznamu oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, prepriča, da ta sklep, ki je za to osebo posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski podlagi. To pomeni, da je treba preveriti dejstva, ki so navedena v obrazložitvenem memorandumu, na katerem temelji navedeni sklep, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katerega se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev tega sklepa – utemeljeni dovolj jasno in konkretno.

   Glede tega imeti Svet za vpis imena osebe na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, z obrazložitvijo, da je ugotovljeno, da je odgovorna za odtujitev javnih sredstev, na voljo dovolj trdno dejansko podlago, in sicer informacije v zvezi z dejstvi ali ravnanji, ki se očitajo posebej tej osebi.

   Poleg tega je pristojni organ Unije tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo, ne pa da bi morala zadnjenavedena predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov.

   (Glej točke 38, 49 in 51.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točke od 59 do 72.)