Zadeva T‑83/14

LTJ Diffusion

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke ARTHUR & ASTON — Prejšnja nacionalna figurativna znamka Arthur — Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke — Člen 15(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Oblika, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 15. decembra 2015

1. Znamka Skupnosti — Pripombe tretjih oseb in ugovor — Preizkus ugovora — Dokaz o uporabi prejšnje znamke — Resna in dejanska uporaba — Uporaba znamke v obliki, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega učinka znamke — Namen in stvarno področje uporabe člena 15(1)(a) Uredbe št. 207/2009 — Preučitev spremembe razlikovalnega učinka

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člena 15(1)(a) ter 42(2) in (3))

2. Znamka Skupnosti — Pripombe tretjih oseb in ugovor — Preizkus ugovora — Dokaz o uporabi prejšnje znamke — Uporaba znamke v obliki, ki se razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega učinka znamke — Figurativna znamka Arthur

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 15(1)(a))

3. Znamka Skupnosti — Odločba Urada — Zakonitost — Preizkus s strani sodišča Unije — Merila

   (Uredba Sveta št. 207/2009)

4. Znamka Skupnosti — Odločba Urada — Zakonitost — Prejšnja praksa odločanja Urada — Načelo prepovedi diskriminacije — Nevplivanje

   (Uredba Sveta št. 207/2009)

1.  Namen člena 15(1)(a) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, ki se izogiba temu, da bi predpisala strogo skladnost med obliko, v kateri se znamka uporablja, in obliko, v kateri je bila registrirana, je omogočiti imetniku znamke, da pri njenem gospodarskem izkoriščanju naredi spremembe na znaku, ki, brez spremenjenega razlikovalnega učinka, omogočajo boljše prilagajanje zahtevam trgovine in oglaševanje zadevnega blaga in storitev. V skladu s svojim namenom je treba obseg materialne uporabe te določbe obravnavati kot omejenega na položaje, v katerih ima znak, ki ga uporablja imetnik znamke za označitev proizvodov in storitev, za katere je bila znamka registrirana, obliko, v kateri se ta ista znamka gospodarsko izkorišča. V podobnih okoliščinah, ko ima uporabljeni znak v trgovini obliko, ki se razlikuje od tiste, v kateri je bil registriran, le v zanemarljivih elementih, tako da se ta znaka lahko šteje kot celotno enaka, zgornja določba določa, da je obveznost uporabe registrirane znamke lahko izpolnjena s tem, da je dokazana uporaba znaka, ki ima obliko, uporabljeno v trgovini.

   Zato, da bi bil ta znak priznan kot tak, ki ne spreminja razlikovalnega učinka prejšnje znamke v registrirani obliki, ni dovolj, da je prevladujoč element zadnjenavedene znamke v registrirani obliki vsebovan v tem znaku. Preizkus spremembe razlikovalnega učinka se opravi s primerjavo znamke v registrirani obliki z uporabljenim znakom zaradi preveritve, ali se ta znamka in ta znak razlikujeta po zanemarljivih elementih in ali ju je mogoče obravnavati kot splošno enakovredna.

   (Glej točki 18 in 34.)

2.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točke od 22 do 24 in 35.)

3.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točko 37.)

4.  Glej besedilo sodbe.

   (Glej točko 39.)