SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

EVROPSKE UNIJE (sodnik posameznik)

z dne 25. junija 2015

Filip Mikulik

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci — Uradniki — Poskusna doba — Podaljšanje poskusne dobe — Odpoved delovnega razmerja po koncu poskusne dobe — Poskusna doba, opravljena v neobičajnih okoliščinah“

Predmet:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero F. Mikulik predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Sveta Evropske unije z dne 25. junija 2013 o prenehanju njegove pogodbe o zaposlitvi in odločbe z dne 8. aprila 2014 o zavrnitvi njegove pritožbe zoper navedeno odločbo ter, drugič, odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel.

Odločitev:

Tožba se zavrne. F. Mikulik nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Svet Evropske unije.

Povzetek

1. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Odločba o neimenovanju uradnika na poskusnem delu v naziv – Odločba o odpovedi delovnega razmerja stalnemu uradniku – Razlika pravne narave – Elementi presoje, ki se upoštevajo

   (Kadrovski predpisi, člen 34)

2. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Predmet – Pogoji opravljanja – Presoja glede na naloge, ki jih je opravljal uradnik na poskusnem delu

   (Kadrovski predpisi, člen 34(3))

3. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Presoja rezultatov – Ocena sposobnosti uradnika na poskusnem delu – Upoštevanje stališč zunanjega svetovalca, ki je tesno sodeloval z zadevno osebo – Dopustnost

   (Kadrovski predpisi, člen 34)

4. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Negativna ocena sposobnosti zadevne osebe – Podaljšanje poskusne dobe in prerazporeditev – Izrednost – Diskrecijska pravica uprave

   (Kadrovski predpisi, člen 34(1) in (3))

5. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Negativna ocena sposobnosti zadevne osebe – Obveznost opozorila pred iztekom poskusne dobe – Neobstoj – Kršitev pravice do obrambe – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, člen 34)

1.  Kandidat, ki je bil izbran na natečaju in zaposlen kot uradnik na poskusnem delu, je lahko za stalnega uradnika imenovan le, če uspešno opravi poskusno dobo iz člena 34 Kadrovskih predpisov. V zvezi s tem mora organ za imenovanja uradniku na poskusnem delu zagotoviti ustrezne materialne pogoje in spremljanje pri poskusnem opravljanju njegovih nalog.

   Uradnik na poskusnem delu, ki se je po koncu poskusne dobe izkazal za očitno neustreznega v smislu člena 34(2) Kadrovskih predpisov ali ni dokazal zadostnih strokovnih sposobnosti za imenovanje v naziv v smislu člena 34(3), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov, se odpusti. Taka odločitev o odpovedi delovnega razmerja je dejansko odločitev o neimenovanju v naziv, ki se po naravi razlikuje od odločitve o odpovedi delovnega razmerja osebi, ki je bila imenovana za stalnega uradnika. V tem zadnjem primeru je treba skrbno preučiti razloge za prekinitev rednega delovnega razmerja, pri odločitvah o imenovanju uradnikov na poskusnem delu v naziv pa mora biti preučitev splošnejša in se mora nanašati na obstoj ali neobstoj pozitivnih in/ali negativnih dejstev, razvidnih iz poskusne dobe, zaradi katerih se izkaže, da je imenovanje uradnika na poskusnem delu v naziv v interesu službe oziroma da to ni v njenem interesu.

   (Glej točki 26 in 29.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba Tréfois/Sodišče, 290/82, EU:C:1983:334, točki 24 in 25;

   Sodišče za uslužbence: sodbe BW/Komisija, F-2/11, EU:F:2012:194, točka 78; De Bruin/Parlament, F-15/14, EU:F:2014:236, točki 42 in 45, in DH/Parlament, F-4/14, EU:F:2014:241, točke 53, 54 in 57.

2.  Čeprav poskusne dobe za imenovanje v naziv, katere namen je oceniti sposobnosti in ravnanje uradnika na poskusnem delu, ni mogoče enačiti z obdobjem usposabljanja, to ne pomeni, da zadevni osebi v poskusni dobi ni treba nujno omogočiti, da dokaže svoje sposobnosti. Ta pogoj, ki je neločljiv del pojma poskusnega dela, je implicitno vsebovan v členu 34(3) Kadrovskih predpisov. Poleg tega izpolnjuje zahteve v zvezi s splošnima načeloma dobrega upravljanja in enakega obravnavanja ter v zvezi z dolžnostjo skrbnega ravnanja, ki odraža ravnovesje vzajemnih pravic in obveznosti, ki jih v razmerjih med javnim organom in uslužbenci javnih služb Unije določajo Kadrovski predpisi. To v praksi pomeni, da je treba uradniku na poskusnem delu zagotoviti ne samo ustrezne materialne pogoje, ampak tudi ustrezna navodila in nasvete, ob upoštevanju vrste nalog, ki jih opravlja, da se lahko prilagodi posebnim potrebam svojega delovnega mesta.

   Zahtevani obseg zadevnih navodil in nasvetov je zato treba presoditi konkretno, ne pa abstraktno, ter pri tem upoštevati vrsto opravljanih nalog.

   (Glej točki 27 in 28.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodbi Mirossevich/Visoka oblast, 10/55, EU:C:1956:14, str. od 387 do 389, in Patrinos/ESO, 3/84, EU:C:1985:202, točki 20 in 21;

   Sodišče prve stopnje: sodba Rozand-Lambiotte/Komisija, T-96/95, EU:T:1997:25, točka 95;

   Sodišče za uslužbence: sodbe Krcova/Sodišče, F-112/06, EU:F:2007:178, točka 48; Doktor/Svet, F-73/07, EU:F:2008:42, točke 31 in od 33 do 36; De Bruin/Parlament, EU:F:2014:236, točki 43 in 44, ter DH/Parlament, EU:F:2014:241, točki 55 in 56.

3.  Niti besedilo člena 34 niti cilj Kadrovskih predpisov ne prepoveduje, da nadrejeni in odbor za poročila pri ocenjevanju strokovnih sposobnosti uradnika na poskusnem delu upoštevajo stališča zunanjega svetovalca, odgovornega za izvedbo projekta, ki ga je začela institucija, in s katerim je uradnik na poskusnem delu tesno sodeloval, da se določijo vsi pozitivni in/ali negativni elementi, razvidni iz poskusne dobe, zaradi katerih se izkaže, da je imenovanje uradnika na poskusnem delu v naziv v interesu službe oziroma da to ni v njenem interesu.

   (Glej točko 33.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodba BW/Komisija, EU:F:2012:194, točka 78.

4.  Poleg tega iz besedila člena 34(3), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov nikakor ne izhaja, da mora organ za imenovanja, če delo uradnika na poskusnem delu ni bilo ustrezno za imenovanje v naziv, predvideti podaljšanje njegove poskusne dobe z razporeditvijo v drugo službo. Nasprotno uporaba izraza „v izjemnih okoliščinah“ v navedeni določbi jasno kaže, da ima ta organ široko diskrecijsko pravico, da na podlagi dejstev primera in individualnih okoliščin ugotovi, v katerem primeru je podaljšanje poskusne dobe zaželeno. To v primeru podaljšanja poskusne dobe še toliko bolj velja za samo prerazporeditev, ki je v zadevni določbi Kadrovskih predpisov predstavljena samo kot možnost, ker v skladu z odstavkom 1 tega člena skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne more biti daljše od 15 mesecev.

   (Glej točko 39.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodbi Krcova/Sodišče, EU:F:2007:178, točka 77, in DH/Parlament, EU:F:2014:241, točka 76.

5.  Na področju odpovedi delovnega razmerja uradniku na poskusnem delu se načelo spoštovanja pravice do obrambe izvaja s členom 34 Kadrovskih predpisov, ki določa, da uradnik na poskusnem delu – za katerega se najmanj mesec pred iztekom poskusnega dela pripravi poročilo o njegovi sposobnosti za opravljanje nalog, ki izhajajo iz njegovega delovnega mesta, pa tudi o njegovi učinkovitosti in obnašanju pri delu – dobi to poročilo in ima pravico predložiti pisne pripombe. To načelo pa nasprotno ne zahteva, da uprava med poskusno dobo pošlje opozorilo uradniku na poskusnem delu, čigar delo ni zadovoljivo.

   Zato tudi če uprava med poskusno dobo ne obvesti zadevne osebe o njeni domnevni poklicni nesposobnosti, s tem ne krši načela spoštovanja pravice do obrambe, ker so bila poročila o koncu poskusne dobe, na katera se je uprava oprla, ko je predlagala odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravilno sporočena zadevni osebi.

   (Glej točki 48 in 49.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodba Sapara/Eurojust, F-61/06, EU:F:2008:98, točki 149 in 150.

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

EVROPSKE UNIJE (sodnik posameznik)

z dne 25. junija 2015

Filip Mikulik

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci — Uradniki — Poskusna doba — Podaljšanje poskusne dobe — Odpoved delovnega razmerja po koncu poskusne dobe — Poskusna doba, opravljena v neobičajnih okoliščinah“

Predmet:

Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero F. Mikulik predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Sveta Evropske unije z dne 25. junija 2013 o prenehanju njegove pogodbe o zaposlitvi in odločbe z dne 8. aprila 2014 o zavrnitvi njegove pritožbe zoper navedeno odločbo ter, drugič, odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel.

Odločitev:

Tožba se zavrne. F. Mikulik nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Svet Evropske unije.

Povzetek

1. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Odločba o neimenovanju uradnika na poskusnem delu v naziv – Odločba o odpovedi delovnega razmerja stalnemu uradniku – Razlika pravne narave – Elementi presoje, ki se upoštevajo

   (Kadrovski predpisi, člen 34)

2. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Predmet – Pogoji opravljanja – Presoja glede na naloge, ki jih je opravljal uradnik na poskusnem delu

   (Kadrovski predpisi, člen 34(3))

3. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Presoja rezultatov – Ocena sposobnosti uradnika na poskusnem delu – Upoštevanje stališč zunanjega svetovalca, ki je tesno sodeloval z zadevno osebo – Dopustnost

   (Kadrovski predpisi, člen 34)

4. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Negativna ocena sposobnosti zadevne osebe – Podaljšanje poskusne dobe in prerazporeditev – Izrednost – Diskrecijska pravica uprave

   (Kadrovski predpisi, člen 34(1) in (3))

5. Uradniki – Zaposlovanje – Poskusna doba – Negativna ocena sposobnosti zadevne osebe – Obveznost opozorila pred iztekom poskusne dobe – Neobstoj – Kršitev pravice do obrambe – Neobstoj

   (Kadrovski predpisi, člen 34)

1.  Kandidat, ki je bil izbran na natečaju in zaposlen kot uradnik na poskusnem delu, je lahko za stalnega uradnika imenovan le, če uspešno opravi poskusno dobo iz člena 34 Kadrovskih predpisov. V zvezi s tem mora organ za imenovanja uradniku na poskusnem delu zagotoviti ustrezne materialne pogoje in spremljanje pri poskusnem opravljanju njegovih nalog.

   Uradnik na poskusnem delu, ki se je po koncu poskusne dobe izkazal za očitno neustreznega v smislu člena 34(2) Kadrovskih predpisov ali ni dokazal zadostnih strokovnih sposobnosti za imenovanje v naziv v smislu člena 34(3), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov, se odpusti. Taka odločitev o odpovedi delovnega razmerja je dejansko odločitev o neimenovanju v naziv, ki se po naravi razlikuje od odločitve o odpovedi delovnega razmerja osebi, ki je bila imenovana za stalnega uradnika. V tem zadnjem primeru je treba skrbno preučiti razloge za prekinitev rednega delovnega razmerja, pri odločitvah o imenovanju uradnikov na poskusnem delu v naziv pa mora biti preučitev splošnejša in se mora nanašati na obstoj ali neobstoj pozitivnih in/ali negativnih dejstev, razvidnih iz poskusne dobe, zaradi katerih se izkaže, da je imenovanje uradnika na poskusnem delu v naziv v interesu službe oziroma da to ni v njenem interesu.

   (Glej točki 26 in 29.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodba Tréfois/Sodišče, 290/82, EU:C:1983:334, točki 24 in 25;

   Sodišče za uslužbence: sodbe BW/Komisija, F-2/11, EU:F:2012:194, točka 78; De Bruin/Parlament, F-15/14, EU:F:2014:236, točki 42 in 45, in DH/Parlament, F-4/14, EU:F:2014:241, točke 53, 54 in 57.

2.  Čeprav poskusne dobe za imenovanje v naziv, katere namen je oceniti sposobnosti in ravnanje uradnika na poskusnem delu, ni mogoče enačiti z obdobjem usposabljanja, to ne pomeni, da zadevni osebi v poskusni dobi ni treba nujno omogočiti, da dokaže svoje sposobnosti. Ta pogoj, ki je neločljiv del pojma poskusnega dela, je implicitno vsebovan v členu 34(3) Kadrovskih predpisov. Poleg tega izpolnjuje zahteve v zvezi s splošnima načeloma dobrega upravljanja in enakega obravnavanja ter v zvezi z dolžnostjo skrbnega ravnanja, ki odraža ravnovesje vzajemnih pravic in obveznosti, ki jih v razmerjih med javnim organom in uslužbenci javnih služb Unije določajo Kadrovski predpisi. To v praksi pomeni, da je treba uradniku na poskusnem delu zagotoviti ne samo ustrezne materialne pogoje, ampak tudi ustrezna navodila in nasvete, ob upoštevanju vrste nalog, ki jih opravlja, da se lahko prilagodi posebnim potrebam svojega delovnega mesta.

   Zahtevani obseg zadevnih navodil in nasvetov je zato treba presoditi konkretno, ne pa abstraktno, ter pri tem upoštevati vrsto opravljanih nalog.

   (Glej točki 27 in 28.)

   Napotitev na:

   Sodišče: sodbi Mirossevich/Visoka oblast, 10/55, EU:C:1956:14, str. od 387 do 389, in Patrinos/ESO, 3/84, EU:C:1985:202, točki 20 in 21;

   Sodišče prve stopnje: sodba Rozand-Lambiotte/Komisija, T-96/95, EU:T:1997:25, točka 95;

   Sodišče za uslužbence: sodbe Krcova/Sodišče, F-112/06, EU:F:2007:178, točka 48; Doktor/Svet, F-73/07, EU:F:2008:42, točke 31 in od 33 do 36; De Bruin/Parlament, EU:F:2014:236, točki 43 in 44, ter DH/Parlament, EU:F:2014:241, točki 55 in 56.

3.  Niti besedilo člena 34 niti cilj Kadrovskih predpisov ne prepoveduje, da nadrejeni in odbor za poročila pri ocenjevanju strokovnih sposobnosti uradnika na poskusnem delu upoštevajo stališča zunanjega svetovalca, odgovornega za izvedbo projekta, ki ga je začela institucija, in s katerim je uradnik na poskusnem delu tesno sodeloval, da se določijo vsi pozitivni in/ali negativni elementi, razvidni iz poskusne dobe, zaradi katerih se izkaže, da je imenovanje uradnika na poskusnem delu v naziv v interesu službe oziroma da to ni v njenem interesu.

   (Glej točko 33.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodba BW/Komisija, EU:F:2012:194, točka 78.

4.  Poleg tega iz besedila člena 34(3), tretji pododstavek, Kadrovskih predpisov nikakor ne izhaja, da mora organ za imenovanja, če delo uradnika na poskusnem delu ni bilo ustrezno za imenovanje v naziv, predvideti podaljšanje njegove poskusne dobe z razporeditvijo v drugo službo. Nasprotno uporaba izraza „v izjemnih okoliščinah“ v navedeni določbi jasno kaže, da ima ta organ široko diskrecijsko pravico, da na podlagi dejstev primera in individualnih okoliščin ugotovi, v katerem primeru je podaljšanje poskusne dobe zaželeno. To v primeru podaljšanja poskusne dobe še toliko bolj velja za samo prerazporeditev, ki je v zadevni določbi Kadrovskih predpisov predstavljena samo kot možnost, ker v skladu z odstavkom 1 tega člena skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne more biti daljše od 15 mesecev.

   (Glej točko 39.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodbi Krcova/Sodišče, EU:F:2007:178, točka 77, in DH/Parlament, EU:F:2014:241, točka 76.

5.  Na področju odpovedi delovnega razmerja uradniku na poskusnem delu se načelo spoštovanja pravice do obrambe izvaja s členom 34 Kadrovskih predpisov, ki določa, da uradnik na poskusnem delu – za katerega se najmanj mesec pred iztekom poskusnega dela pripravi poročilo o njegovi sposobnosti za opravljanje nalog, ki izhajajo iz njegovega delovnega mesta, pa tudi o njegovi učinkovitosti in obnašanju pri delu – dobi to poročilo in ima pravico predložiti pisne pripombe. To načelo pa nasprotno ne zahteva, da uprava med poskusno dobo pošlje opozorilo uradniku na poskusnem delu, čigar delo ni zadovoljivo.

   Zato tudi če uprava med poskusno dobo ne obvesti zadevne osebe o njeni domnevni poklicni nesposobnosti, s tem ne krši načela spoštovanja pravice do obrambe, ker so bila poročila o koncu poskusne dobe, na katera se je uprava oprla, ko je predlagala odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravilno sporočena zadevni osebi.

   (Glej točki 48 in 49.)

   Napotitev na:

   Sodišče za uslužbence: sodba Sapara/Eurojust, F-61/06, EU:F:2008:98, točki 149 in 150.