26.1.2015

Uradni list Evropske unije

C 26/14

Pritožba, ki jo je Éditions Odile Jacob SAS vložila 14. novembra 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 5. septembra 2014 v zadevi T-471/11, Odile Jacob/Komisija

(Zadeva C-514/14 P)

(2015/C 026/19)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Éditions Odile Jacob SAS (zastopniki: J.-F. Bellis, O. Fréget in L. Eskenazi, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Lagardère SCA, Wendel

Predlogi

—	razglasitev te pritožbe za dopustno in utemeljeno;

—	razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 5. septembra 2014 v zadevi Editions Odile Jacob SAS proti Evropski komisiji (T-471/11) in odločitev odloči o sporu, ki je njen predmet;

—

ugoditev predlogom tožeče stranke na prvi stopnji in posledična razglasitev ničnosti odločbe št. SG-Greffe(2011) D/C(2011)3503 z dne 13. maja 2011, ki je bila sprejeta v zadevi COMP/M.2978 Lagardère/Natexis/VUP po sodbi Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2010 v zadevi T-452/04, Editions Odile Jacob/Evropska komisija in s katero je Komisija družbo Wendel znova potrdila kot kupca sredstev, ki se prodajo, zaradi zavez, povezanih z odločbo Komisije z dne 7. januarja 2004 o odobritvi koncentracije Lagardère/Natexis/VUP;

—	naložitev plačila stroškov postopkov obeh stopenj, vključno s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe in postopkom zaradi popravka, Evropski komisiji in intervenientkam.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.

Na prvem mestu, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da ni ugotovilo, da je Komisija kršila člen 266 PDEU in člen 47 Listine o temeljnih pravicah. Napaka, ki je vplivala na zakonitost prve odločbe o odobritvi, naj bi povzročila tudi nezakonitost izpodbijane odločbe, ker naj z njo ne bi bili odpravljeni učinki neobstoja neodvisnosti pooblaščenca med celotnim časom opravljanja njegovih nalog. Zato sprejetje izpodbijane odločbe s strani Komisije po mnenju pritožnice pomeni poseg v pravila o poštenem sojenju in izniči učinkovitost sodnega nadzora nad temi akti.

Na drugem mestu, pritožnica meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da je odločba o pogojnem dovoljenju lahko pomenila pravno podlago za novo odločbo o odobritvi.

Na zadnjem mestu, pritožnica očita Splošnemu sodišču, da ni spoštovalo pravnih meril za presojo neodvisnosti kupca prodanih sredstev glede na prodajalca in da je v zvezi s to presojo napačno uporabilo pravo in izkrivilo dejstva.