9.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 46/23

1.

Ali je treba člen 19(1) Uredbe (ES) št. 561/2006 (1) razlagati tako, da se lahko ukrepi, potrebni za izvršitev kazni, ki jo določi in naloži država članica v primeru kršitve, uporabijo le za osebo, ki je to kršitev storila?

Z drugimi besedami: Ali je ob upoštevanju člena 18 Uredbe (ES) št. 561/2006 nacionalna ureditev, v skladu s katero se ukrepi, potrebni za izvršitev kazni, ki jo določi in naloži država članica, uporabijo za osebo (fizično ali pravno), za katero v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, da je storila kakršno koli kršitev, v nasprotju z obveznostjo, ki jo imajo države članice na podlagi člena 19(1), prvi stavek, te uredbe?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba člen 19(1) Uredbe [št. 561/2006] razlagati tako, da ukrep, ki se uporabi za tretjega (fizično ali pravno osebo) zaradi kršitve, ki jo je storila druga oseba, ne da bi bilo ugotovljeno, da je sam storil kakršno koli kršitev, pomeni – ne glede na to, kakšen izraz se pri tem uporabi – kazen, naloženo njemu?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je nacionalna ureditev, v skladu s katero je zaradi izvršitve kazni, naložene zaradi kršitve, ki jo je storil voznik, dopustna naložitev kazni – ki je označena kot ukrep, po vsebini pa je kazen – drugi osebi (fizični ali pravni), v nasprotju s prepovedjo dvojne presoje iz člena 19(1) Uredbe (ES) [št. 561/2006]?