Pritožba, ki jo je Basic AG Lebensmittelhandel vložila 20. avgusta 2014 proti sodbi Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 26. junija 2014 v zadevi T-372/11, Basic AG Lebensmittelhandel/Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-400/14 P)

(2014/C 431/15)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Basic AG Lebensmittelhandel (zastopnika: D. Altenburg in T. Haug, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Repsol YPF, SA.

Predloga

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica izpodbija razlago opredelitve „distribucijskih storitev“ Splošnega sodišča, ki je predhodno pravno vprašanje v okviru presoje podobnosti storitev. Dalje pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno opredelilo pravno podlago za presojo verjetnosti zmede glede zadevnih znamk, ki jo je nato opravilo.

Pritožnica poudarja, da je glavna naloga Sodišča Evropske unije zagotoviti enotno razlago koncepta in širine zadevnih storitev (C-418/02, točka 33 – Praktiker; združene zadeve od C-414/99 do C-416/99 Zino Davidoff in Levi Strauss, točki 42 in 43) in sodbe „IP-Translator“ (C-307/10 z dne 19. junija 2012) pri čemer „morajo biti proizvodi in storitve objektivno opredeljivi, da lahko izpolnijo funkcijo znamke kot označbe izvora“, in Sodišče Evropske unije prosi za „dovolj točno in jasno“ opredelitev „distribucijskih storitev“.

Pritožnica meni, da ima „distribucijska“ storitev zelo ozek pomen in zajema zgolj dejavnosti „transporta; pakiranja in shranjevanja/skladiščenja blaga“, ne pa storitev „trgovine na drobno in debelo“. Pritožnica poudarja tudi, da je Sodišče v sodbi „Praktiker“ pojasnilo, da je cilj „trgovine na drobno (razred 35), v nasprotju s storitvami iz razreda 39, prodaja blaga potrošnikom, pri čemer ta dejavnost zajema „inter alia izbiro nabora proizvodov za prodajo in ponudbo drugih storitev, ki bodo končnega potrošnika privedle do sklenitve posla z zadevnim trgovcem, in ne s konkurentom“.

Pritožnica meni, da se splošne klasifikacije „distribucije“ v razred 39 Nicejske klasifikacije ne sme zanemariti, saj je Sodišče Evropske unije v sodbi Praktiker izrecno poudarilo svojo razlago, pri kateri je upoštevalo pojasnilno določbo 35 Nicejske klasifikacije (C-418/02, odstavek 36).

Odločbo Splošnega sodišča naj bi bilo zato treba razveljaviti in jo vrniti v razsojanje.