1.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 292/13

1.

Ali se lahko memorandum, kakršen je memorandum o soglasju z dne 23. junija 2009, sklenjen med Evropsko skupnostjo in Romunijo, objavljen v Monitorul Oficial št. 455 z dne 1. julija 2009, šteje za akt, odločbo, obvestilo itd. s pravno veljavo v smislu sodne prakse Sodišča (sodbi z dne 3. februarja 1976 v zadevi Flavia Manghera, 59/75, in z dne 20. marca 1997 v zadevi Francija proti Komisiji, C-57/95) in je lahko predmet razlage Sodišča Evropske unije?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Romunijo z dne 23. junija 2009, objavljen v Monitorul Oficial št. 455 z dne 1. julija 2009, razlagati tako, da lahko Komisija zaradi zmanjšanja posledic gospodarske krize zakonito naloži sprejetje nacionalnega zakona, na podlagi katerega se določeni osebi odvzame pravica do prejemanja pokojnine, ki temelji na prispevkih, vplačanih v obdobju, daljšem od 30 let, in ki je bila pred sprejetjem zakona zakonito ugotovljena in jo je oseba prejemala, ker ta oseba prejema plačo za dejavnost, ki jo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ni tista, na podlagi katere se je upokojila?

3.

Ali je treba memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Romunijo z dne 23. junija 2009 razlagati tako, da lahko Komisija zaradi zmanjšanja učinkov gospodarske krize zakonito naloži sprejetje nacionalnega zakona, na podlagi katerega se v celoti in za nedoločen čas odvzame pravica določene osebe do prejemanja pokojnine, ki temelji na prispevkih, vplačanih v obdobju, daljšem od 30 let, in ki je bila pred sprejetjem zakona zakonito ugotovljena in jo je oseba prejemala, ker ta oseba prejema plačo za dejavnost, ki jo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ni tista, na podlagi katere se je upokojila?

4.

Ali je treba memorandum v celoti in zlasti točko 5(d) tega memoranduma, ki se nanaša na preureditev in izboljšanje učinkovitosti javne uprave, razlagati tako, da je Evropska komisija zaradi zmanjšanja gospodarske krize zakonito naložila sprejetje nacionalnega zakona, s katerim je bila za upokojene uradnike javnih institucij uvedena prepoved hkratnega prejemanja pokojnine in plače?

5.

Ali je treba člene 17, 20, 21 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 6 PEU, člen 110 PDEU, načelo pravne varnosti, ki je določeno v pravu Skupnosti in sodni praksi Sodišča Evropske unije, razlagati tako, da nasprotujejo členu, kakršen je člen 21(2) zakona št. 554/2004, ki za primer kršitve načela primarnosti prava Evropske unije določa možnost obnove postopka v zvezi z nacionalnimi sodnimi odločbami na področju upravnih postopkov in ki v primeru, ko je s tako določbo kršeno isto načelo primarnosti prava Evropske unije, ne omogoča obnove postopka v zvezi z nacionalnimi sodnimi odločbami na drugih področjih (civilnem, kazenskem, gospodarskem)?

6.

Ali člen 6 PEU nasprotuje zakonodaji države članice, s katero je za izplačilo pokojnine poklicnim sodnikom, ki temelji na vplačevanju prispevka v času delovne dobe, daljše od 30 let, določen pogoj odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okviru poučevanja prava na univerzi?

7.

Ali člen 6 PDEU, člen 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter sodna praksa Sodišča nasprotujejo zakonodaji, s katero je imetniku odvzeta njegova pravica do pokojnine, čeprav ta temelji na vplačevanju prispevkov, daljšem od 30 let, in čeprav so sodniki za poučevanje na univerzi vedno ločeno plačevali in še naprej plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje?

8.

Ali člen 6 PEU in določbe člena 2(2)(b) Direktive 2000/78 o enakem obravnavanju oseb, ne glede na raso ali narodnost, (1) ter sodna praksa Sodišča Evropske unije nasprotujejo sodbi, ki jo je izdalo ustavno sodišče države članice in ki v okviru presoje ustavnosti zakona določa, da imajo pravico do hkratnega prejemanja pokojnine ter plače zgolj osebe, imenovane za nek mandat, s čimer je ta pravica tako odvzeta poklicnim sodnikom, za katere velja prepoved prejemanja pokojnine, ki temelji na vplačevanju prispevkov, daljšem od 30 let, zato ker so slednji ohranili status profesorja v okviru poučevanja prava na univerzi?

9.

Ali člen 6 PEU in sodna praksa Sodišča Evropske unije nasprotujeta zakonodaji, ki plačilo pokojnine sodnikov, ki temelji na plačevanju prispevkov, daljšem od 30 let, za nedoločen čas pogojuje s prenehanjem opravljanja dejavnosti poučevanja na univerzi?

10.

Ali člen 6 PEU in sodna praksa Sodišča Evropske unije nasprotujeta zakonodaji, ki ruši pravno ravnovesje, ki mora biti ohranjeno med varstvom lastnine oseb in zahtevami splošnega interesa, tako da zgolj določeni skupini oseb nalaga izgubo pokojnine, pridobljene na podlagi opravljanja sodniškega poklica, zato ker opravljajo univerzitetno dejavnost?