Zadeva C‑611/14

Kazenski postopek

proti

Canal Digital Danmark A/S

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Retten i Glostrup)

„Predhodno odločanje — Nepoštene poslovne prakse — Direktiva 2005/29/ES — Člena 6 in 7 — Oglaševanje v zvezi z naročnino na satelitsko televizijo — Cena naročnine, ki poleg mesečne cene naročnine vključuje polletno ceno za kartico, ki je potrebna za dekodiranje oddaj — Cena polletnega pavšala, ki je izpuščena ali prikazana manj izrazito kot cena mesečnega pavšala — Zavajajoče dejanje — Zavajajoča opustitev — Prenos določbe direktive le v pripravljalno gradivo za nacionalni zakon za prenos in ne v besedilo tega zakona“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 26. oktobra 2016

1. Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Zavajajoča opustitev – Merila, ki jih je treba upoštevati – Okvir poslovne prakse – Merilo, ki ni vsebovano v besedilu nacionalne ureditve o prenosu Direktive 2005/29 – Nevplivanje – Obveznosti, ki jih mora izpolniti nacionalno sodišče

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člen 7(1) in (3))

2. Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Zavajajoča poslovna praksa – Pojem – Poslovna praksa, s katero se cena izdelka razdeli na več elementov, tako da se poudari enega od teh elementov – Vključitev – Pogoji – Presoja nacionalnega sodišča

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člena 2(c) in 6(1))

3. Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Zavajajoča opustitev – Pojem – Poslovna praksa, s katero se cena izdelka razdeli na več elementov, tako da se poudari enega od teh elementov, druge pa se izpusti ali predstavi manj izrazito – Vključitev – Pogoji – Presoja nacionalnega sodišča

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člena 2(i) ter 7(1) in (3))

4. Varstvo potrošnikov – Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov – Direktiva 2005/29 – Vabilo k nakupu – Bistvene informacije – Izčrpno naštevanje, določeno z direktivo – Navedba vseh teh informacij s strani trgovca – Neizključitev tega, da je vabilo k nakupu lahko zavajajoče

   (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29, člena 6(1) ter 7(2) in (4))

1.  Člen 7(1) in (3) Direktive 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive 84/450, direktiv 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004 je treba razlagati tako, da se pri presoji, ali je treba poslovno prakso šteti za zavajajočo opustitev, upošteva kontekst, v katerega spada ta praksa, zlasti omejitve uporabljenega sredstva komunikacije navedene poslovne prakse, prostorske in časovne omejitve, ki so značilne za to sredstvo komunikacije, in katere koli ukrepe, ki jih trgovec sprejme, da postanejo informacije dostopne potrošnikom prek drugih sredstev, čeprav ta zahteva ne bi izrecno izhajala iz besedila zadevne nacionalne ureditve.

   V tem okviru mora predložitveno sodišče, ki odloča o sporu, ki spada na področje uporabe Direktive 2005/29 in temelji na dejstvih, ki so nastala po izteku roka za njen prenos, kadar uporabi določbe nacionalnega prava, namenjene posebej za prenos te direktive, slednje, kolikor je mogoče, razlagati tako, da se lahko uporabijo v skladu s cilji direktive.

   (Glej točki 34 in 35 ter točko 1 izreka.)

2.  Člen 6(1) Direktive 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive 84/450, direktiv 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004 je treba razlagati tako, da se za zavajajočo opredeli poslovna praksa, s katero se cena izdelka razdeli na več elementov in poudari enega od teh elementov, če se s to prakso lahko na eni strani povprečnemu potrošniku daje napačen vtis, da se mu ponuja ugodna cena, in se ga na drugi privede do sprejetja odločitve o poslu, ki je drugače ne bi sprejel, kar mora preveriti nacionalno sodišče ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin. Vendar pri presoji, ali je poslovna praksa z vidika člena 6(1) te direktive zavajajoča, ni mogoče upoštevati časovnih omejitev, ki lahko veljajo za nekatera sredstva komunikacije, kot so televizijski oglaševalni vložki.

   Kadar je cena izdelka v smislu člena 2(c) Direktive 2005/29 sestavljena iz več delov, od katerih je eden pri trženju posebej izpostavljen, drugi, ki je kljub temu neizogiben in predvidljiv element cene, pa je povsem izpuščen ali predstavljen manj izrazito, je treba zlasti ugotoviti, ali lahko ta predstavitev privede do napačnega dojemanja skupne ponudbe. Tako bi bilo med drugim, če lahko ima povprečni potrošnik napačen vtis, da mu je ponujena posebej ugodna cena, ker je lahko napačno mislil, da bo moral plačati le izpostavljeni del cene, kar pa mora presoditi nacionalno sodišče.

   Poleg tega, kadar je cena razdeljena na več delov, je za presojo, ali lahko zadevna poslovna praksa povzroči, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel, zlasti upoštevno, da je izpuščeni ali manj vidno predstavljeni del nezanemarljiv element skupne cene.

   (Glej točke 43, 44, 47 in 49 ter točko 2 izreka.)

3.  Člen 7 Direktive 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive 84/450, direktiv 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004 je treba razlagati tako, da je treba, kadar se je trgovec odločil določiti ceno naročnine tako, da mora potrošnik hkrati plačati mesečni in polletni pavšal, tako prakso šteti za zavajajočo opustitev, kadar je cena mesečnega pavšala pri trženju posebej poudarjena, medtem ko je cena polletnega pavšala popolnoma izpuščena ali predstavljena manj izrazito, če taka opustitev povzroči, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel, kar mora preučiti nacionalno sodišče ob upoštevanju omejitev uporabljenega sredstva komunikacije, narave in značilnosti izdelka ter drugih ukrepov, ki jih je trgovec dejansko sprejel, da postanejo bistvene informacije o izdelku dostopne potrošnikom.

   V skladu s členom 2(i) direktive 2005/29, ki se nanaša na vabila k nakupu, morajo biti značilnosti izdelka navedene na način, ki ustreza uporabljenemu sredstvu. Iz tega tako izhaja, da ni mogoče zahtevati enake stopnje podrobnosti opisa izdelka ne glede na obliko tržne komunikacije.

   Poleg tega je treba v skladu s členom 7(3) navedene direktive pri odločanju o tem, ali so bile informacije izpuščene, upoštevati prostorske in časovne omejitve uporabljenega sredstva komunikacije in ukrepe, ki jih trgovec sprejme, da postanejo te informacije dostopne potrošnikom prek drugih sredstev. Vendar je treba te prostorske ali časovne omejitve pretehtati glede na naravo in značilnosti zadevnega izdelka, da bi se določilo, ali zadevni trgovec v poslovno komunikacijo dejansko ni mogel vključiti zadevnih informacij, oziroma jih v njej zagotoviti na jasen, razumljiv in nedvoumen način. Iz tega izhaja, da se lahko s poslovno prakso – kadar ob upoštevanju značilnosti, ki so neločljivo povezane z zadevnim izdelkom, in omejitev uporabljenega sredstva komunikacije, trgovec ni mogel zagotoviti vseh bistvenih informacij glede tega izdelka – omenijo le nekatere od teh informacij, če trgovec poleg tega napoti na svoje spletno mesto in če so na tem mestu zajete bistvene informacije v zvezi s temeljnimi značilnostmi navedenega izdelka, ceno in preostalimi pogoji v skladu z zahtevami, določenimi v členu 7 Direktive 2005/29.

   (Glej točke od 60 do 64 in točko 3 izreka.)

4.  Člen 7(4) Direktive 2005/29 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive 84/450, direktiv 97/7, 98/27 in 2002/65 ter Uredbe št. 2006/2004 je treba razlagati tako, da zajema izčrpen seznam bistvenih informacij, ki morajo biti navedene v vabilu k nakupu. Nacionalno sodišče mora presoditi, ali je zadevni trgovec izpolnil svojo obveznost informiranja, ob upoštevanju narave in značilnosti izdelka ter sredstva komunikacije, ki je bilo uporabljeno za vabilo k nakupu, in dodatnih informacij, ki jih je morda zagotovil navedeni trgovec. To, da trgovec v vabilu k nakupu zagotovi vse informacije, naštete v členu 7(4) te direktive, ne izključuje možnosti, da se to vabilo opredeli kot zavajajoča poslovna praksa v smislu členov 6(1) ali 7(2) navedene direktive.

   (Glej točko 72 in točko 4 izreka.)