Zadeva C‑603/14 P

El Corte Inglés SA

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Pritožba — Znamka Skupnosti — Prijava besedne znamke ‚The English Cut‘ — Ugovor imetnika besednih in figurativnih nacionalnih znamk in znamk Skupnosti z besednimi elementi ‚El Corte Inglés‘ — Uredba (ES) št. 207/2009 — Člen 8(1)(b) — Verjetnost zmede — Člen 8(5) — Nevarnost, da bi zadevna javnost vzpostavila povezavo z znamko z ugledom — Zahtevana stopnja podobnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 10. decembra 2015

1. Pritožba — Razlogi — Napačna presoja dejstev in dokazov — Nedopustnost — Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov — Izključitev, razen ob izkrivljanju

   (člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)

2. Znamka Skupnosti — Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti — Relativni razlogi za zavrnitev — Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom — Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni — Pogoji — Podobnost med zadevnima znamkama — Zahtevana stopnja podobnosti

   (Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b) in (5))

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 31.)

2.  Ker ni niti iz besedila odstavkov 1(b) in 5 člena 8 Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti niti iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je pomen pojma podobnosti v vsakem od teh odstavkov različen, iz tega med drugim izhaja, da kadar Splošno sodišče pri preučitvi pogojev za uporabo člena 8(1)(b) te uredbe ugotovi, da ni podobnosti med nasprotujočima si znakoma, se tudi odstavek 5 tega člena v obravnavani zadevi nujno ne uporabi. Če pa Splošno sodišče v okviru te preučitve meni, da obstaja med nasprotujočima si znakoma določena podobnost, velja ta ugotovitev tudi za uporabo tako odstavka 1(b) kot odstavka 5 člena 8 navedene uredbe.

   Vendar v primeru, v katerem se izkaže, da stopnja zadevne podobnosti ne zadostuje za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, iz tega ni mogoče sklepati, da je uporaba odstavka 5 tega člena nujno izključena.

   Stopnji podobnosti med nasprotujočima si znakoma, ki se zahtevata s tema odstavkoma te določbe, sta namreč različni. Medtem ko je izvajanje člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 odvisno od ugotovitve stopnje podobnosti med tema znakoma, ki lahko v zavesti upoštevne javnosti povzroči verjetnost zmede glede njiju, se, nasprotno, obstoj take verjetnosti za uporabo odstavka 5 tega člena ne zahteva kot pogoj.

   Ker člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 ne zahteva, da lahko obstoječa podobnost zadevno javnost pripelje do tega, da zamenjuje nasprotujoča si znaka, temveč zgolj to, da ju povezuje, to pomeni, da med njima vzpostavi povezavo, je treba na podlagi tega ugotoviti, da se varstvo, ki ga ta določba daje znamkam z ugledom, lahko uporablja, tudi če je stopnja podobnosti med nasprotujočima si znakoma nižja.

   Iz tega izhaja, da če je preučitev pogojev za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 pokazala določeno podobnost med nasprotujočima si znakoma, mora Splošno sodišče, da bi tokrat ugotovilo, ali so pogoji za uporabo odstavka 5 tega člena izpolnjeni, preučiti, ali lahko zadevna javnost zaradi obstoja drugih upoštevnih dejavnikov, kakršna sta prepoznavnost ali ugled prejšnje znamke, vzpostavi povezavo med tema znakoma.

   Nazadnje, tudi če bi Splošno sodišče, potem ko je opravilo preučitev glede obstoja morebitne povezave med nasprotujočima si znakoma, ugotovilo, da pogoji za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 niso izpolnjeni, ker iz preučitve pogojev za uporabo odstavka 1(b) tega člena, izhaja, da zadevni potrošniki ne bi mogli vzpostaviti takojšnje pomenske povezave med nasprotujočima si znakoma, bi bilo v taki obrazložitvi napačno uporabljeno pravo. Kršitve iz člena 8(5) te uredbe namreč ne zahtevajo, da je povezava, ki bi jo potrošniki lahko vzpostavili glede nasprotujočih si znakov, takojšnja.

   (Glej točke od 39 do 43 in 50.)