Zadeva C‑572/14

Austro-Mechana Gesellschaft zur Wahrnehmung mechanisch-musikalischer Urheberrechte GmbH

proti

Amazon EU Sàrl in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof)

„Predhodno odločanje — Uredba (ES) št. 44/2001 — Pristojnost v civilnih in gospodarskih zadevah — Člen 5, točka 3 — Pojem ‚zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti‘ — Direktiva 2001/29/ES — Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Člen 5(2)(b) — Pravica reproduciranja — Izjeme in omejitve — Reproduciranje za privatno uporabo — Pravično nadomestilo — Neplačilo — Morebitna vključitev na področje uporabe člena 5, točka 3, Uredbe (ES) št. 44/2001“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 21. aprila 2016

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Pristojnost v zvezi z delikti ali kvazidelikti – Pojem – Tožba za plačilo nadomestila, ki je dolgovano na podlagi nacionalne ureditve, s katero se izvaja sistem pravičnega nadomestila iz člena 5(2)(b) Direktive 2001/29 – Vključitev – Obveznost plačila nadomestila organizaciji za kolektivno upravljanje avtorskih pravic – Nevplivanje

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5, točka 3; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(2)(b))

Člen 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da pod zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti v smislu tega člena spada tožba za plačilo nadomestila, ki je dolgovano na podlagi nacionalne ureditve, s katero se izvaja sistem pravičnega nadomestila iz člena 5(2)(b) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, v skladu s katero ima avtor pravico do primernega nadomestila, če se pričakuje, da se bo neko delo, ki se oddaja po radiu, je dano na voljo javnosti ali je zapisano na nosilec slike ali zvoka v komercialne namene, zaradi svoje narave reproduciralo z zapisom na nosilec slike ali zvoka, kadar se nosilci na nacionalnem trgu komercialno dajo v promet za plačilo.

Pojem zadev v zvezi z delikti ali kvazidelikti namreč zajema vsako tožbo, ki se nanaša na odgovornost tožene stranke in se ne navezuje na zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 5, točka 1(a), Uredbe št. 44/2001.

V zvezi s tem, prvič, ni takega navezovanja, ker zavezanec ni svobodno sprejel obveznosti plačila nadomestila, temveč mu je bila naložena z navedeno nacionalno ureditvijo zaradi komercialnega dajanja nosilcev podatkov, ki se lahko uporabljajo pri reprodukciji varovanih del ali predmetov, v promet za plačilo.

Drugič, navedena tožba se nanaša na odgovornost tožene stranke, saj temelji na tem, da je navedena stranka kršila določbe nacionalne ureditve, ki ji nalagajo plačilo pravičnega nadomestila, in da je ta kršitev nezakonito dejanje, s katerim je bila tožeči stranki povzročena škoda. Neprejem navedenega pravičnega nadomestila je namreč škodni dogodek v smislu člena 5, točka 3, Uredbe št. 44/2001, saj je namen navedenega nadomestila povrnitev škode avtorjem za privatno reproduciranje njihovih varovanih del brez njihovega dovoljenja, tako da ga je treba obravnavati kot protidajatev za škodo, ki je avtorjem nastala zaradi takega nedovoljenega reproduciranja. Okoliščina, da se to pravično nadomestilo ne plačuje imetnikom izključne pravice reproduciranja, ki naj bi se jim s tem nadomestilom povrnila škoda, ampak organizaciji za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, v zvezi s tem ni upoštevna, če je v skladu z zadevno nacionalno ureditvijo le tem družbam dovoljeno uveljavljanje pravice do navedenega nadomestila.

(Glej točke 32, 37, 38, od 43 do 46, 50 in 53 ter izrek.)