Zadeva C‑499/14

VAD BVBA in Johannes Josephus Maria van Aert

proti

Belgische Staat

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Hof van Cassatie)

„Predhodno odločanje — Carinska unija in skupna carinska tarifa — Tarifna uvrstitev — Kombinirana nomenklatura — Razlaga — Splošna pravila — Pravilo 3(b) — Pojem ‚proizvodi, pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno‘ — Pakiranje v ločenih embalažah“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 10. marca 2016

1. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Razlaga – Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi – Pojasnjevalne opombe Svetovne carinske organizacije – Neobstoj zavezujočega učinka

   (Uredba Sveta št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1214/2007, Priloga I)

2. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – „Komplet” v smislu splošnega razlagalnega pravila 3(b) kombinirane nomenklature – Pojem – Proizvodi, ki so dani v carinjenje v ločenih embalažah in so pakirani skupaj po carinjenju – Vključitev – Pogoji – Preverjanje, ki ga opravi nacionalno sodišče

   (Uredba Sveta št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1214/2007, Priloga I, splošno pravilo 3(b))

3. Carinska unija – Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Uvrstitev blaga – Merila – Objektivne značilnosti in lastnosti proizvoda

   (Uredba Sveta št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1214/2007, Priloga I)

1.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točki 33 in 34.)

2.  Pravilo 3(b) splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1214/2007, je treba razlagati tako, da se proizvodi, ki so dani v carinjenje v ločenih embalažah in so pakirani skupaj šele po carinjenju, lahko kljub temu štejejo za „proizvode, pripravljene v kompletih za prodajo na drobno“, v smislu tega pravila in zato spadajo le pod eno in isto tarifno številko, če se ob upoštevanju drugih objektivnih dejavnikov ugotovi – to pa je v pristojnosti nacionalnega sodišča – da ti proizvodi tvorijo celoto in so namenjeni temu, da se kot taki tržijo v trgovini na drobno.

   Prvič, niti iz besedila pravila 3(b) splošnih pravil poleg tega pa niti iz pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga ali Smernic o uvrščanju blaga, pripravljenega v kompletih za prodajo na drobno, v kombinirano nomenklaturo, pri čemer smernice določajo nekatere izjeme od pogoja enotne embalaže, nikakor ni razvidno, da pojem „komplet“ v smislu tega pravila nujno in v vseh primerih zahteva, da so zadevni proizvodi za namene carinjenja v isti embalaži.

   Drugič, pojem „komplet“ v smislu navedenega pravila zahteva tesno povezanost med zadevnimi proizvodi z vidika njihovega trženja, tako da niso le skupaj dani v carinjenje, temveč da se tudi v različnih fazah trgovanja in zlasti v okviru trgovine na drobno običajno ponujajo kot celota in v skupni embalaži zaradi zadovoljevanja neke potrebe ali izvajanja neke dejavnosti.

   Skupna embalaža proizvodov ob njihovi prijavi carinskemu organu tako ni nujni pogoj za to, da se šteje, da tvorijo celoto in so zato „komplet“ v smislu pravila 3(b) splošnih pravil, temveč je le indic, na podlagi katerega je mogoče sklepati na tako ugotovitev.

   (Glej točke 35, 36, 38, 45 in izrek.)

3.  Glej besedilo odločbe.

   (Glej točko 40.)