Zadeva C‑342/14

X-Steuerberatungsgesellschaft

proti

Finanzamt Hannover-Nord,

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija))

„Predhodno odločanje — Priznavanje poklicnih kvalifikacij — Direktiva 2005/36/ES — Člen 5 — Svoboda opravljanja storitev — Direktiva 2006/123/ES — Člena 16 in 17, točka 6 — Člen 56 PDEU — Družba za davčno svetovanje, ki ima sedež v eni državi članici in opravlja storitve v drugi državi članici — Ureditev države članice, ki zahteva registracijo in priznanje družb za davčno svetovanje“

Povzetek – Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. decembra 2015

Svoboda opravljanja storitev — Omejitve — Dejavnost zagotavljanja pomoči v davčnih zadevah — Nacionalna ureditev, ki omejuje svobodo opravljanja storitev družbe za davčno svetovanje, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo druge države članice, kjer opravljanje njene dejavnosti ni regulirano — Neupoštevanje kvalifikacij, ki so jih pridobile ta družba ali osebe, ki nastopajo v njenem imenu — Nedopustnost

(člen 56 PDEU)

Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da ureditev države članice, v kateri so opredeljeni pogoji dostopa do dejavnosti pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti, omejuje svobodo opravljanja storitev družbe za davčno svetovanje, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo druge države članice, v kateri ima ta družba sedež, in ki v tej državi članici, v kateri dejavnost davčnega svetovanja ni regulirana, izdela davčno napoved za prejemnika v prvonavedeni državi članici in jo posreduje davčni upravi prvonavedene države članice, ne da bi bila kvalifikacija, ki so jo navedena družba ali fizične osebe, ki zanjo opravljajo storitev zagotavljanja pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti, pridobile v drugih državah članicah, priznana glede na svojo pravo vrednost in ustrezno upoštevana.

Ker mora namreč družba za davčno svetovanje dejavnost zagotavljanja pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti opravljati na podlagi predhodnega dovoljenja, pri čemer je to dovoljenje pogojeno z ustrezno poklicno kvalifikacijo poslovodstva te družbe, ta ureditev preprečuje kakršno koli možnost, da bi družba za davčno svetovanje s sedežem v drugi državi članici, v kateri to dejavnost zakonito opravlja in ta ni regulirana, opravljala storitve v državi članici, v kateri je dostop do te dejavnosti reguliran. Čeprav je lahko omejitev prostega opravljanja storitev upravičena s cilji, kakršna sta preprečevanje davčnega izogibanja in varstvo potrošnikov, mora zadevna ureditev vseeno dopuščati, da je kvalifikacija na področju pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti, ki jo je pridobil ta ponudnik storitev ali te druge osebe v drugi državi članici, priznana glede na svojo pravo vrednost in da je ustrezno upoštevana.

Sicer obveznost, naložena ponudniku storitev zagotavljanja pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti, da pri organih države članice – v kateri je dejavnost zagotavljanja pomoči v davčnih zadevah v okviru poslovne dejavnosti regulirana in v kateri namerava ta ponudnik take storitve opravljati – zgolj pisno priglasi svoj namen v zvezi s tem, načeloma ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev ciljev preprečevanja davčnega izogibanja in varstva potrošnikov. Taka obveznost bi tem organom omogočala, da preverijo kvalifikacijo, ki so jo ponudnik storitev in fizične osebe, ki zanj opravljajo zadevno storitev, pridobili, tudi z izkušnjami, v drugih državah članicah na posameznem področju obdavčenja, na katerem namerava isti ponudnik storitev opravljati svojo dejavnost.

(Glej točke 49, 53, 55, 56 in 60 ter izrek.)