Zadeva C‑325/14

SBS Belgium NV

proti

Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers (SABAM)

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo hof van beroep te Brussel)

„Predhodno odločanje — Direktiva 2001/29/ES — Člen 3(1) — Priobčitev javnosti — Pojma ‚priobčitev‘ in ‚javnost‘ — Distribucija televizijskih programskih vsebin — Postopek, imenovan ‚direktno dovajanje‘“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 19. novembra 2015

Približevanje zakonodaj — Avtorska pravica in sorodne pravice — Direktiva 2001/29 — Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi — Priobčitev javnosti — Pojem — Oddajanje del z radiodifuzijo ponudnikom, ki jih nato posredujejo svojim naročnikom v okviru samostojnega opravljanja storitev, ki se opravi za plačilo — Vključitev

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 3(1))

Člen 3(1) Direktive 2001/29 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da radijska in televizijska organizacija ne opravlja priobčitve javnosti v smislu te določbe, če svoje signale s programsko vsebino posreduje izključno distributerjem signalov, ne da bi bili ti signali med prenosom ali zaradi njega na voljo javnosti, ti distributerji pa te signale nato posredujejo svojim naročnikom, tako da si lahko ti ogledajo te programske vsebine, razen če je posredovanje distributerjev zgolj tehnično sredstvo, kar preveri nacionalno sodišče.

Pojem priobčitev javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 namreč združuje dva kumulativna elementa, in sicer priobčitev dela in priobčitev tega dela javnosti. Kar zadeva priobčitev javnosti pojem javnost zajema nedoločeno število naslovnikov, potencialnih gledalcev, poleg tega pa mora biti število oseb dovolj veliko. V položaju, ko RTV‑organizacija oddaja signale s programsko vsebino individualnim in določenim distributerjem, ne da bi do njih potencialni gledalci lahko imeli dostop, dela, ki jih oddaja RTV‑organizacija, niso priobčena javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, temveč individualnim in določenim ponudnikom.

Ob tem pa vnaprej ni mogoče izključiti, da bi se lahko v nekaterih položajih naročniki pri distributerjih šteli za javnost, na katero se nanaša prvotno oddajanje s strani RTV‑organizacije. To velja če lahko naročniki teh distributerjev gledajo televizijske programske vsebine zaradi posredovanja teh distributerjev in če je distribucija dela, ki ga z radiodifuzijo razširja ponudnik svojim naročnikom opravljanje samostojnih storitev, ki se zagotavljajo za to, da se iz tega ustvari dobiček, in sicer naročnika, ki se plača temu ponudniku za dostop do zadevne priobčitve in tako do varovanih del. Toda, oddajanje s strani ponudnika v takšnih okoliščinah ne pomeni zgolj tehničnega sredstva zaradi zagotavljanja ali izboljšanja sprejema izvornega oddajanja na območju pokritosti.

(Glej točke 15, od 21 do 23, 25, od 29 do 31, 34 ter izrek.)