Zadeva C‑255/14
Robert Michal Chmielewski
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-alföldi Regionális Vám- és Pénzügyőri Főigazgatósága
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kecskeméti Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság)
„Predhodno odločanje — Uredba (ES) št. 1889/2005 — Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje — Člena 3 in 9 — Obveznost prijave — Kršitev — Sankcije — Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015
Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje – Uredba št. 1889/2005 – Obveznost prijave – Kršitev – Sankcije – Diskrecijska pravica držav članic – Obveznost upoštevanja konkretnih in posameznih okoliščin vsakega primera – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1889/2005, člena 3 in 9(1))
Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje – Uredba št. 1889/2005 – Obveznost prijave – Kršitev – Sankcije – Nacionalna zakonodaja, ki določa plačilo upravne globe, ki ustreza 60 % zneska neprijavljene gotovine, za znesek, ki je višji od 50.000 EUR – Nedopustnost – Kršitev načela sorazmernosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1889/2005, členi 3, 4(2) in 9(1))
Pogoj sorazmernosti, ki ga morajo izpolnjevati sankcije, ki jih uvedejo države članice na podlagi člena 9 Uredbe št. 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, ne nalaga, da morajo pristojni organi upoštevati konkretne in posamezne okoliščine vsakega primera.
Države članice imajo namreč na podlagi člena 9(1) navedene uredbe polje proste presoje glede izbire kazni, ki jih bodo sprejele za zagotavljanje spoštovanja obveznosti prijave iz člena 3 iste uredbe, pri čemer mora obstajati možnost, da je kršitev te obveznosti sankcionirana preprosto in učinkovito, ne da bi bilo treba pristojnim organom upoštevati druge okoliščine, kot so namernost neprijave ali ponovitev kršitve.
(Glej točki 28 in 29.)
Člen 9(1) Uredbe št. 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki za sankcioniranje neizpolnitve obveznosti prijave iz člena 3 te uredbe določa plačilo upravne globe, katere višina ustreza 60 % zneska neprijavljene gotovine, kadar je ta znesek višji od 50.000 EUR.
Ta globa namreč presega to, kar je potrebno za zagotavljanje spoštovanja te obveznosti in zagotavljanje uresničitve ciljev te uredbe.
V zvezi s tem se sankcija iz člena 9 Uredbe št. 1889/2005 ne nanaša na sankcioniranje morebitnih goljufij ali nezakonitih dejavnosti, ampak le na sankcioniranje kršitve navedene obveznosti.
V tem okviru je, kot izhaja iz uvodnih izjav 3 in 15 navedene uredbe, njen namen zagotavljati učinkovitejši nadzor nad prenosi gotovine ob vstopu v Unijo ali izstopu iz nje, da bi se preprečil vnos premoženjskih koristi, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v finančni sistem, pri čemer je treba upoštevati načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Poleg tega člen 4(2) Uredbe št. 1889/2005 določa možnost, da se v primeru neizpolnitve obveznosti prijave iz člena 3 te uredbe lahko v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, gotovina z upravno odločbo zaseže, predvsem zato, da se pristojnim organom omogoči potreben nadzor in preverjanje glede izvora te gotovine, namena njene uporabe in njene namembnosti. Tako bi sankcija v obliki globe v nižjem znesku v povezavi z zasegom neprijavljene gotovine v skladu s tem členom 3 omogočala doseči cilje navedene uredbe, ne da bi prekoračila to, kar je potrebno v zvezi s tem.
(Glej točke od 30 do 33, 35 in izrek.)
Zadeva C‑255/14
Robert Michal Chmielewski
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-alföldi Regionális Vám- és Pénzügyőri Főigazgatósága
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kecskeméti Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság)
„Predhodno odločanje — Uredba (ES) št. 1889/2005 — Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje — Člena 3 in 9 — Obveznost prijave — Kršitev — Sankcije — Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015
Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje – Uredba št. 1889/2005 – Obveznost prijave – Kršitev – Sankcije – Diskrecijska pravica držav članic – Obveznost upoštevanja konkretnih in posameznih okoliščin vsakega primera – Neobstoj
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1889/2005, člena 3 in 9(1))
Prosti pretok kapitala in svoboda plačil – Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje – Uredba št. 1889/2005 – Obveznost prijave – Kršitev – Sankcije – Nacionalna zakonodaja, ki določa plačilo upravne globe, ki ustreza 60 % zneska neprijavljene gotovine, za znesek, ki je višji od 50.000 EUR – Nedopustnost – Kršitev načela sorazmernosti
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1889/2005, členi 3, 4(2) in 9(1))
Pogoj sorazmernosti, ki ga morajo izpolnjevati sankcije, ki jih uvedejo države članice na podlagi člena 9 Uredbe št. 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, ne nalaga, da morajo pristojni organi upoštevati konkretne in posamezne okoliščine vsakega primera.
Države članice imajo namreč na podlagi člena 9(1) navedene uredbe polje proste presoje glede izbire kazni, ki jih bodo sprejele za zagotavljanje spoštovanja obveznosti prijave iz člena 3 iste uredbe, pri čemer mora obstajati možnost, da je kršitev te obveznosti sankcionirana preprosto in učinkovito, ne da bi bilo treba pristojnim organom upoštevati druge okoliščine, kot so namernost neprijave ali ponovitev kršitve.
(Glej točki 28 in 29.)
Člen 9(1) Uredbe št. 1889/2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki za sankcioniranje neizpolnitve obveznosti prijave iz člena 3 te uredbe določa plačilo upravne globe, katere višina ustreza 60 % zneska neprijavljene gotovine, kadar je ta znesek višji od 50.000 EUR.
Ta globa namreč presega to, kar je potrebno za zagotavljanje spoštovanja te obveznosti in zagotavljanje uresničitve ciljev te uredbe.
V zvezi s tem se sankcija iz člena 9 Uredbe št. 1889/2005 ne nanaša na sankcioniranje morebitnih goljufij ali nezakonitih dejavnosti, ampak le na sankcioniranje kršitve navedene obveznosti.
V tem okviru je, kot izhaja iz uvodnih izjav 3 in 15 navedene uredbe, njen namen zagotavljati učinkovitejši nadzor nad prenosi gotovine ob vstopu v Unijo ali izstopu iz nje, da bi se preprečil vnos premoženjskih koristi, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v finančni sistem, pri čemer je treba upoštevati načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Poleg tega člen 4(2) Uredbe št. 1889/2005 določa možnost, da se v primeru neizpolnitve obveznosti prijave iz člena 3 te uredbe lahko v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, gotovina z upravno odločbo zaseže, predvsem zato, da se pristojnim organom omogoči potreben nadzor in preverjanje glede izvora te gotovine, namena njene uporabe in njene namembnosti. Tako bi sankcija v obliki globe v nižjem znesku v povezavi z zasegom neprijavljene gotovine v skladu s tem členom 3 omogočala doseči cilje navedene uredbe, ne da bi prekoračila to, kar je potrebno v zvezi s tem.
(Glej točke od 30 do 33, 35 in izrek.)