Zadeva C‑241/14

Roman Bukovansky

proti

Finanzamt Lörrach,

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Baden-Württemberg)

„Predhodno odločanje — Obdavčenje — Sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb — Razmerje med tem sporazumom in dvostranskimi konvencijami o preprečevanju dvojnega obdavčevanja — Enako obravnavanje — Diskriminacija na podlagi državljanstva — Državljan države članice Evropske unije — Obmejni delavci — Dohodnina — Razdelitev davčne pristojnosti — Davčno upoštevna navezna okoliščina — Državljanstvo“

Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. novembra 2015

Mednarodni sporazumi — Sporazum med ES in Švico o prostem pretoku oseb — Enako obravnavanje — Dvostranska konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki sta jo sklenili Švica in država članica, in s katero je tej državi članici dana pristojnost obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja davčnega zavezanca navedene države članice, brez švicarskega državljanstva, kljub temu da se je ta preselil iz navedene države članice v Švico, vendar pa je pri tem kraj zaposlitve ohranil v državi članici — Konvencija, na podlagi katere je pristojnost obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja švicarskega državljana v podobnem položaju dodeljena Švici — Dopustnost — Sporazum ES

Švica o prostem gibanju oseb, člen 2 in priloga I, člen 9)

Načeli prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja iz člena 2 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb in člena 9 Priloge I k temu sporazumu je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta dvostranski davčni konvenciji o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, sklenjeni med Švicarsko konfederacijo in državo članico na podlagi katere je za obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja davčnega zavezanca te države članice brez švicarskega državljanstva, kljub temu da se je ta preselil iz navedene države članice v Švico, vendar pa je pri tem kraj zaposlitve ohranil v zadevni državi članici prvi od teh držav, pristojna država, v kateri je vir teh dohodkov, to je navedena država članica, medtem ko je za obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja švicarskega državljana v podobnem položaju pristojna nova država prebivališča, v tem primeru Švicarska konfederacija.

Čeprav v skladu s členom 21(1) Sporazuma o prostem pretoku oseb določbe tega sporazuma ne vplivajo na določbe teh dvostranskih konvencij, pa člen 9 Priloge I k temu sporazumu, naslovljen „Enaka obravnava“, v odstavku 2 določa posebno pravilo, v skladu s katerim zaposlena oseba in njeni družinski člani uživajo enake davčne in socialne ugodnosti kot domače zaposlene osebe in njihovi družinski člani. V tem okviru je Sodišče že razsodilo, da se lahko na področju davčnih ugodnosti na načelo enakega obravnavanja iz zadnjenavedene določbe sklicuje tudi delavec, ki je državljan pogodbenice in ki je uresničeval svojo pravico do prostega gibanja glede na svojo izvorno državo.

Sodišče je pri odločanju o predlogih za sprejetje predhodne odločbe glede vprašanja, ali morajo biti konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, sklenjene med državami članicami Unije, v skladu z načelom enakega obravnavanja in na splošno s svoboščinami o prostem pretoku, zagotovljenimi s primarnim pravom Unije, razsodilo, da lahko države članice s temi prosto določijo navezne okoliščine za razdelitev davčne pristojnosti, vendar morajo pri izvajanju tako razdeljene davčne pristojnosti spoštovati to načelo in te svoboščine.

Zato, če je v takšni konvenciji v določbi, katere cilj je razdelitev davčne pristojnosti, določeno merilo državljanstva, tega razlikovanja na podlagi državljanstva ni mogoče šteti za prepovedano diskriminacijo.

To sodno prakso je treba po analogiji uporabiti tudi za razmerje med Sporazumom o prostem pretoku oseb in konvencijami o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenimi med državami članicami in Švicarsko konfederacijo.

Kakor namreč izhaja iz preambule ter členov 1(d) in 16(2) tega sporazuma, je njegov namen, da se državljanom Unije in Švicarske konfederacije zagotovi prosti pretok oseb na ozemlju pogodbenic tega sporazuma s sklicevanjem na veljavne določbe Unije, katerih pojme je treba razlagati v skladu s sodno prakso Sodišča.

Člen 21 Sporazuma o prostem pretoku oseb sicer res določa, da določbe tega sporazuma ne vplivajo na določbe konvencij o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Unije in Švicarsko konfederacijo. Vendar pa obseg tega člena ne more biti v nasprotju z načeli, na katerih temelji sporazum, katerega del je. Navedenega člena torej ni mogoče razlagati tako, da lahko države članice Unije in Švicarska konfederacija na njegovi podlagi ogrožajo uresničitev prostega pretoka oseb tako, da bi bil pri izvajanju davčnih pristojnosti, kakor so bile razdeljene s konvencijami o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenimi med njimi, členu 9(2) Priloge I k navedenemu sporazumu odvzet polni učinek.

(Glej točke 34, od 36 do 41, 48 ter izrek.)